čujénje, n. 1) das Hören, C.; — 2) das Wachen, Pok.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
izteči -e dov. izteči:
Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi, ali pok de obrozhi popokaio, inu vinu po nozhi stezhe 3. ed. ǀ ta huda kry mu vun stezhe 3. ed., inu v'takushni vishi supet tu lubu sdrauje doſeshe ǀ neperpuſti, de bi Padar bulo gori ſresal, de bi ſtrup vun ſteku del. ed. m ǀ kry s'ſerza je bila ſtekla del. ed. ž, inu v'mej kosho oſtala ǀ takrat je kry vun ſtekla del. ed. ž ǀ vuoda je bila ſtekla del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
pajek [pȃjǝk pȃjka]
samostalnik moškega spolažival pajek, LATINSKO: Aranea
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
pak1 vez. pa:
nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ vij bodete moja Nevesta, inu firshtina, inu Gospa mojga ſerza, inu blaga, jest pak bodem vaſh shlushabnik, inu Hlapez ǀ David ijm bode vezh pomagal s'proshno kakor pak s'oroshiam ǀ ſim njemo poſsodel, pakzhes shteri miſize dopelt je meni povernel ǀ Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi, ali pok de obrozhi popokaio, inu vinu po nozhi stezhe ǀ lete ſo li fable, resnizhnu pakje de Gospud Bug nam samore, inu tudi hozhe dati karkuli mij shelimo ǀ ta dan pah pred ſmertio je shlishala Angele boshje pejti → pa1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
pávuk tudi pávok -a m pajek: Pók; pávuk KOJ 1833, 169; Máli pávok mrežo pleté BJ 1886, 45; Čüdna so pávuka pavočine AI 1878, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
pòk, pǫ́ka, m. 1) der Knall; die Detonation, Cig. (T.); — 2) die Schmitze an der Peitsche: p. priplesti na bič, die Peitsche beschmitzen, Cig.; — 3) = poka, die Spalte, der Sprung, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
pòk, interj. knacks, paff, krach!
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
pǫ̑knja, f. 1) der Sprung, die Ritze, C.; — 2) = pok, der Knall, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
popokati -am dov. popokati:
Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi, ali pok de obrozhi popokaio 3. mn. (I/2, 108)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
prásk -a m pok: naj k-ednomi gvisnomi vrêmeni zhamricsom na edno skér vdári i z-tém sze prászk zgodi AIP 1876, br. 1, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
stopiti -im dov. stopiti:
pres oblasti mojga mosha neſmem s'hishe ſtopit nedol. ǀ vy mislite is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit nedol. ǀ nikuli vezh is Kloshtra neſmej stopit nedol. ǀ Sapovesh timu bogabojezhimu, pravizhnimu, inu nedolshnimu zhloveku ſvejt sapuſtiti inu duhouni ſtan ſtopiti nedol. ǀ krajl ſtopi 3. ed. na pridishenzo, ter sazhne pridigvat ǀ Zhe v'Duhouni ſtan ſtopi 3. ed. jo v'Kloshter ſepreio ǀ kadar v'Ioardan stopi 3. ed. s'Nebes en glaſs ſe shliſhi ǀ kadar napridiſinzo ſtopij 3. ed. ǀ na pridishinzo ſtopy 3. ed. ǀ Jogry videozh, de ta folk je bil lazhen, ter nej imel kaj jeſti, ſtopio 3. mn. k' Chriſtuſu ǀ Stopimo vel. 1. mn. naſtran, ter puſtimo ga nej ſe perpraui k' eni dobri Sveti ſmerti ǀ Stopite vel. 2. mn. sdaj naprej vy posli, ter rezite kar vejſte od ranze vashe Gospe ǀ je bil vbejſhal eni veliki nevarnoſti na mory, ter je bil v' Malti s' zholna ſtopil del. ed. m ǀ je bil ſtopil del. ed. m v' ta Sveti Orden S. Benedicta ǀ Sveti Chryſoſtomus je ſtopel del. ed. m na pridisinzo ǀ Vy pak ſamy dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile doli stopiti pokvariti se (?):
Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi 3. ed., ali pok de obrozhi popokaio, inu vinu po nozhi stezhe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
trésk -a m tresk, pok: Eden trêszk zarüno AI 1875, kaz. br. 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.