bŕzec -zca m (ȓ) 1. pog. brzovlak: brzec ima zamudo;
polnočni brzec na Dunaj 2. zool. hrošč, ki hitro teka in leta, Cicindela: poljski brzec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
čuváj -a m (ȃ) 1. kdor poklicno kaj čuva: podjetje bo zaposlilo dva nočna čuvaja;
gozdni, lovski, poljski čuvaj;
čuvaj parka / na obzidju so stražili budni čuvaji stražarji
♦ žel. progovni čuvaj uslužbenec, ki na določenem odseku pregleduje progo, zapira in odpira zapornice// zastar. čuvar: čuvaj reda, morale 2. pes, ki čuva stanovanjsko poslopje: na dvorišču jih je oblajal čuvaj;
kupiti psa čuvaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
délavec -vca m (ẹ́) 1. kdor poklicno opravlja kako fizično delo: njegov oče je delavec;
najeti, odpustiti delavca;
cestni, gozdni, poljski, pristaniški, tovarniški delavec;
brezposeln, sezonski delavec;
kvalificiran delavec;
mezdni delavec;
ročni delavec;
scenski delavec ki postavlja, spreminja in podira sceno;
delavec v proizvodnji;
sindikat delavcev v zdravstveni negi / pri nas imamo danes delavce za fizično delo najete ljudi2. s prilastkom kdor poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: družbeni, duševni, filmski, kulturni, politični, zdravstveni, znanstveni delavec;
javni delavec 3. kdor dela sploh: v jezikoslovju potrebujemo še mnogo delavcev / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ekspr. ta je pa delavec!
♦ zool. nekrilati, spolno nerazviti samec pri termitih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
frúga -e ž (ú) nar. (poljski) pridelki: fruge je bilo pri hiši, da bi lahko vojska živela od nje (I. Tavčar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
gròš grôša in gróša m (ȍ ó, ọ́) 1. nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev: dobiti groš;
plačali so dva groša;
nov, svetel groš;
podobni sta si kot groš grošu // ekspr. denar sploh: oni niso brez groša; rada je zaslužila še kak groš
● ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. nima pameti niti za (en) groš zelo malo, nič2. poljski kovanec v vrednosti ene stotinke zlota: znamka stane en zlot in deset grošev // do 2002 avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke šilinga: za zvezek je dal tri šilinge in petdeset grošev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
hŕček -čka m (ȓ) zool. poljski glodavec s pisanim, po trebuhu črnim kožuhom, Cricetus cricetus: hrčki si pod zemljo pripravljajo zalogo
♦ bot. pomladanski ali strupeni hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
klamáti -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. počasi, nerodno hoditi: nekaj delavcev je klamalo po poljski stezi;
trudno klamati proti domu / klamal je brez cilja // hoditi: moral je peš klamati več ur 2. nar. gorenjsko sanjati, blesti: vso noč je klamal o gamsu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
krtíca1 -e ž (í) 1. nav. mn., zool. škodljivi poljski, velikim mišim podobni glodavci, ki delajo rove pod zemljo, Microtinae: krtice in drugi škodljivci 2. nar. voluhar: zatreti krtice na vrtu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kúkmak -a m (ȗ) bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu, Psalliota: poljski, travniški kukmak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
legionár -ja m (á) pripadnik legije 1, 2: težko oboroženi rimski legionarji / poljski legionarji v prvi svetovni vojni; legionar tujske legije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
magnát -a m (ȃ) nav. ekspr. zelo bogat in vpliven človek: poročila se je z nekim magnatom / dolarski, industrijski magnat / ti si mi pravi magnat; pren. vaški magnat
♦ zgod. pripadnik višjega plemstva v stari Ogrski in stari Poljski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
màk tudi mák máka m (ȁ á; ȃ) kulturna ali divja rastlina z mlečkom in velikimi zvezdastimi cveti ali njeno seme: med pšenico je natrgala cvetočega maka;
gojiti mak;
z makom posuti pecivo;
v zadregi je bila rdeča kot mak
♦ bot. poljski ali divji mak ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; vrtni mak ki se iz njegovega mlečka pridobiva opij, Papaver somniferum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
mazúrka -e ž (ȗ) poljski ljudski ples v tričetrtinskem taktu: plesati mazurko // glasba za ta ples:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ostróžnik -a m (ọ̑) bot. rastlina z raznobarvnimi cveti, katerih listi so podaljšani v ostrogo, Delphinium: gojiti ostrožnike / poljski ostrožnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
peón -a m (ọ̑) v latinskoameriškem okolju poljski delavec, dninar: težko življenje peonov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
plód -ú in -a m, mn. plodôvi stil. plódi (ọ̑) 1. del rastline, ki sestoji iz semena, navadno z osemenjem: plodovi dozorevajo, odpadajo;
plod se odpre;
nabirati plodove;
zakrnel plod;
plodovi bukve, gabra
♦ bot. birni plod nastal iz cveta z več pestiči; enosemenski plod ki ima samo eno seme; glavičasti plod podolgovat ali okrogel mnogosemenski suhi plod; mnogosemenski plod ki ima več semen; sedeči plod brez peclja; suhi plod s suhim osemenjem// ta del rastline glede na užitnost; sad: jablana ima letos debele plodove; okusen, sočen, zrel plod / gozdni, poljski plodovi / koščičasti, mesnati, pečkati plodovi / zastar. polja so prinašala leto za letom mnogo plodu pridelka2. med., vet. nastajajoči organizem od tretjega meseca življenja do rojstva: razvoj plodu / donošen, nedonošen plod; glavična, nožna lega plodu / človeški plod 3. knjiž. rezultat, dosežek: razprava je plod večmesečnega raziskovanja / prilaščati si plodove tujega dela; izkazalo se je, da je dogodek plod njegove domišljije / neuspeh je plod njegove nedelavnosti posledica
● knjiž., ekspr. plod ljubezni otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
polják -a m (á) nar. belokranjsko poljski čuvaj: župan je postavil novega poljaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
póljski1 -a -o prid.(ọ̑) nanašajoč se na Poljake ali Poljsko: poljski jezik;
poljska država, vlada;
poljsko-litovski slovar / poljska meja, pokrajina / poljski Judje; poljsko plemstvo póljsko prisl.:
govoriti (po) poljsko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
póljski2 tudi pôljski -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na polje 1: poljski pridelki / poljska in hišna dela / poljska pot / poljske in gozdne rastline
● poljski čuvaj kdor ponoči varuje polja določene vasi pred škodo, tatovi in dobiva za to plačilo
♦ bot. poljski mak mak, ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; poljska bekica bekica, ki raste po travnikih, Luzula campestris; poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis; fiz. električna poljska jakost količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj; lov. poljska perjad fazani, prepelice; voj. poljski telefon telefonski aparat, ki se uporablja na terenu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; poljska artilerija artilerija, ki pomaga pehoti in tankom pri operacijah na bojišču; poljska bolnica in poljska bolnišnica zasilna vojaška bolnišnica v bližini bojišča; poljska kuhinja prevozne naprave za pripravljanje hrane v bližini bojišča; zool. poljski brzec brzec, ki ima na zelenih pokrovkah deset belih lis, Cicindela campestris; poljski škrjanec škrjanec s kratkim okroglastim čopom na glavi, Alauda arvensis; poljski vrabec vrabec s čokoladno rjavim temenom in črno liso ob belih ušesih, Passer montanus; poljski zajec; poljska miš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
póljščina1 -e ž (ọ̑) poljski jezik: učiti se poljščino;
prevod iz poljščine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
póljščina2 tudi pôljščina -e ž (ọ̑; ó) agr. rastlina, ki se goji na polju: posaditi, posejati, škropiti poljščine;
krmne poljščine;
hektarski pridelek krompirja, pšenice in drugih poljščin // poljski pridelek: pospravljati poljščine; prodati del poljščin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
polonéza -e ž (ẹ̑) počasnejši, slovesen poljski ples v tričetrtinskem taktu: kot prvi ples so plesali polonezo // glasba za ta ples: igrati polonezo / Chopinove poloneze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
pridélek -lka m (ẹ̑) 1. kar se pridobi z gojenjem rastline, rastlin: pospraviti, prodati, shraniti pridelke;
žito, sadje in drugi pridelki / gozdni, kmetijski, poljski pridelki // kar se pridobi z gojenjem česa sploh: med in drugi čebelarski pridelki / maslo je domač pridelek izdelek2. ed. kar se pridela v (enem) letu, v (eni) sezoni: prodati ves pridelek;
spravljanje jesenskega pridelka;
neurje jim je uničilo pol pridelka / letošnji sadni, vinski pridelek / doseči rekorden pridelek pšenice; slab pridelek krompirja
♦ ekon. hektarski pridelek 3. glagolnik od pridelati: hiter pridelek prvovrstne topolovine / brinovec domačega pridelka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sádež -a m (ȃ) užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: nabirati, obirati, trgati sadeže;
kisli, okusni, sladki, zreli sadeži;
rdeč, rumen sadež;
ugrizniti v sočni sadež;
podoben je sadežu oljke / gozdni, poljski, vrtni sadeži; južni sadeži južno sadje
♦ agr. vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sêjm tudi sêjem -jma m (é) na Poljskem najvišji organ državne oblasti: sejm je potrdil novega predsednika vlade / poljski sejm
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
slínar -ja m (ȋ) ekspr. kdor se slini: kar naprej je morala brisati malega slinarja / polž slinar
● slabš. bil je spreten intrigant in slinar pretirano prijazen, priliznjen človek
♦ bot. veliki slinar užitna lističasta goba s sluzastim rjavkastim klobukom in rumenkastim betom, Gomphidius glutinosus; zool. poljski slinar polž brez hišice, ki ima belkasto ali rjavo telo s črnimi lisami, progami ali mrežo, Deroceras agreste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
škrjánec -nca m (á) ptica pevka prsteno rjave barve navadno s čopom na glavi: škrjanec poje, žvrgoli
♦ zool. čopasti, poljski škrjanec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
telefón -a m (ọ̑) 1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon;
zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt] 2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon 3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone;
priključiti telefon na centralo;
slušalka, vilice telefona / mobilni ali prenosni telefon manjši brezžični telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo z drugim telefonskim naročnikom; satelitski telefon ki omogoča telefoniranje prek satelitskih sistemov; vrvični telefon stacionarni telefon, pri katerem je slušalka prek kabla povezana z bazno postajo telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te naprave; številka telefona klicna številka
● pog. pridi, telefon te kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Ruske federacije; vroči telefon vroča linija; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zveze
♦ igr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
tòp1 tôpa m, mn. topôvi (ȍ ó) 1. močno strelno orožje z dolgo cevjo za streljanje zlasti v bolj oddaljen cilj: topovi pokajo, ekspr. grmijo;
top se je sprožil;
nabiti top;
uliti top;
streljati s topovi;
ladijski top 2. teh., navadno s prilastkom topu podobna naprava: s topom izstreliti harpuno / snežni, vodni top
● odgovoril je, kot bi ustrelil iz topa zelo hitro; ekspr. v jezi strelja nanj z vsemi topovi ga z besedami zelo napada; spi kot top zelo trdno
♦ elektr. elektronski top priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; šah. top šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah; trdnjava; voj. netrzajni top ki deluje po reakcijskem principu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; protiletalski, protitankovski top; samohodni top
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
vrábec -bca m (á; v medmetni rabi ā) 1. manjša ptica s sivim in rjavim hrbtom in umazano belim trebuhom, živeča v bližini človekovih bivališč ali na poljih: vrabci čivkajo, ščebetajo;
vrabci zobljejo proso;
živeti brez skrbi kot vrabec v prosu / strašilo za vrabce
● ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano; ekspr. ker je realist, se odloči za vrabca v roki za manjšo, manj pomembno, vendar zanesljivo stvar; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
♦ zool. domači vrabec s sivim ali rjavim temenom, Passer domesticus; poljski vrabec s čokoladno rjavim temenom in črno liso ob belih ušesih, Passer montanus// samec te ptice: vrabec in vrabčevka 2. evfem. hudič: le kje si dobil vrabca pokvarjenega / v medmetni rabi: ni vrabec, da se mu ne posreči; kako, vrabca, se je že pisal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
zájec -jca m (ȃ) 1. glodavec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami: zajec gloda deblo;
zajec je stekel, švignil iz grmovja;
ustreliti zajca;
pes zasleduje zajca;
lov na zajce;
sliši kot zajec zelo dobro;
spi kot zajec zelo rahlo;
teče kot zajec zelo hitro / past za zajce / divji zajec / zajec v omaki // samec te živali: spustiti zajca k zajklji // glodavec s krajšimi zadnjimi nogami, zlasti udomačen: gojiti zajce / domači zajec 2. slabš. bojazljiv, strahopeten človek: prevelik zajec je, da bi si to upal;
ne bodi tak zajec 3. priprava za sezuvanje škornjev: škornje si je sezul z zajcem 4. nar. kos svinjskega mesa z delom prsnice, reber in potrebušine: skuhati zajca
● ekspr. v tem grmu tiči zajec tu je jedro problema, bistvo stvari; ekspr. noče biti poskusni zajec noče, da bi na njem kaj preizkušali; skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je poudarja, da kdo česa ne naredi, doseže, čeprav bi to skoraj naredil, dosegel, in da kdo kaj le naredi, doseže, čeprav komaj; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič
♦ lov. zajec veči, veka se v stiski oglaša z joku podobnimi glasovi; zool. morski zajec na morskem dnu živeča riba s trebušnimi plavutmi, izoblikovanimi v prisesek, Cyclopterus; planinski zajec v gorskem svetu živeči zajec, ki ima poleti sivo rjavo, pozimi snežno belo dlako, Lepus timidus varronis; poljski zajec na poljih in travnikih živeči zajec z rumeno rjavo dlako, Lepus europaeus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
žláhčič -a m (ȃ) zastar. plemič, zlasti nižji: žlahčič z manjšim posestvom / poljski žlahčič šlahčič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.