Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

pôlsénca -e [pou̯sencaž (ȏ-ẹ̑)
rahla, manj izrazita senca: te rastline potrebujejo polsenco / na obrazu portretiranke se sence menjavajo s polsencami / rasti v polsenci
 
astron., fiz. območje za neprosojnim telesom, kamor prihaja samo del svetlobe od svetila
pôlsénčen -čna -o [pou̯senčənprid. (ȏ-ẹ̑)
nanašajoč se na polsenco: polsenčen prostor / polsenčne rastline / polsenčen lunin mrk
Število zadetkov: 2