márkerSSKJ -ja m (ā)
1. med. kar označuje verjetnost prisotnosti bolezni ali nagnjenosti k določeni bolezni; označevalec: Tumorski markerji so snovi, ki jih tvorijo tumorji in jih s preiskavami najdemo v telesnih tekočinah (npr. krvi) in tkivih
2. polsteno pero z debelejšo konico za označevanje; signir: označiti z markerjem; Dal mi je majhen fotokopiran zemljevid, na katerem je bila neka ulica obkrožena z rumenim markerjem
3. pri paintballu puški podobna priprava, katere kroglice z barvilom ob zadetku počijo in pustijo barvno sled: Rokavice in marker so pozeleneli od na njih usmerjenih kroglic E ← agl. marker iz mark 'označiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

signír -ja m (ȋ)
polsteno pero z debelejšo konico za označevanje; marker (2): Z rumenim signirjem je podčrtanih nekaj strani v poglavjih E ← nem. Signier(stift) iz signieren v pomenu 'označiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.