eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
enakonóčje enakonóčja samostalnik srednjega spola [enakonóčje] čas, ko dan in noč trajata enako dolgo; SINONIMI: ekvinokcij
ETIMOLOGIJA: iz enaka noč
trénč trénča in trênč trênča samostalnik moškega spola [trénč] in [trênč] manj formalno lažji prehodni plašč s pasom, ovratnikom, gumbi za zapenjanje, navadno iz vodoodpornega blaga; SINONIMI: balonski plašč, manj formalno balonar, manj formalno trenčkot
ETIMOLOGIJA: okrajšano iz ↑trenčkot
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
bílje2 -a s (ȋ) star. rastlinje, zelenje: pomladno bilje
izdihováti -újem nedov. (á ȗ) 1. iztiskati zrak iz pljuč pri dihanju: izdihovati zrak;
izdihovati z odprtimi usti 2. knjiž. oddajati, širiti: pomladno cvetje je izdihovalo vonj
podsténje -a s (ẹ̑)
nar. vzhodno prostor pod napuščem: pomladno sonce jih je zvabilo na podstenja; sedela sta na podstenju in se pogovarjala; ilovnato, opečnato podstenje
pomláden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pomlad: pomladni meseci / pomladna dela / pomladni čas // nav. ekspr. značilen za pomlad: pravi pomladni dan je, čeprav smo sredi zime / pomladni veter; pomladno nebo / pomladno razpoloženje
♦ bot. pomladni grahor gozdna rastlina s temno rdečimi cveti, Lathyrus vernuspomládno prisl.:
pomladno pisana obleka
ponêsti -nêsem dov., ponésel ponêsla; ponesèn tudi ponešèn (é) nav. ekspr. 1. s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: raketa je ponesla satelit v vesolje / ladja jih je ponesla čez morje / knjiž.: ponesti roko pred obraz dati; ponesti si robec pred usta / ponesti venec na grob odnesti; knjiž. ponesi pismo na pošto nesi; pren. v Ameriko bo ponesel lep spomin na domače kraje 2. navadno v zvezi z ime, slava razširiti, razglasiti2:
taki ljudje so ponesli ime Slovenije po svetu;
naši nogometaši so ponesli slavo slovenskega športa v svet 3. povzročiti občutek obstajanja, nahajanja tam, kot izraža določilo: ta melodija ga vselej ponese v pomladno jutro na morju;
spomini so ga ponesli v domači kraj
● ekspr. šel bom, kamor me noge ponesejo brez naprej določenega cilja; nar. gorenjsko nikogar nima, da bi ji ponesel jerbas pomagal nesti; evfem. kmalu me ponesejo na pokopališče kmalu bom umrlponêsti se zastar.
1. biti ponosen: ponese se s svojo zmago / pošten fant je, se je ponesla mati ponosno rekla, povedala
2. obnesti se: naprava se dobro ponese / kako se je ponesel kako je delal
vrískati -am nedov., tudi vriskájte; tudi vriskála (í) 1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje: fantje so vriskali in peli;
vesel je vriskal po polju;
na plesu so vriskali / juhuhu, so vriskali // ekspr. oglašati se z glasovi, izražajočimi veselje: harmonika je vriskala; preh. škrjanec vriska pomladno pesem / pesem je vriskala po vagonih se veselo razlegala// oglašati se z visokimi, močnimi glasovi sploh: vriskati od bolečin, strahu; dekletce je vriskalo od veselja / tepen bo, da bo vriskal zelo / ekspr. obliči so vriskali 2. ekspr. biti, pojavljati se kje, izražajoč zelo visoko stopnjo veselja, razigranosti: ljubezen je vriskala v njem / opojnost jim vriska na obrazih // biti tak, da vzbuja veselje, razigranost: topi se sneg in nebo vriska; pomlad je in vse vriska od sreče
● ekspr. njegovo srce vriska in poje zelo je vesel, razigran; ekspr. kar vriskalo je v njem od sreče bil je zelo srečenvriskáje :
glasno vriskaje so odpeljali balo
vriskajóč -a -e:
vriskajoč so odhajali k vojakom; vriskajoča množica
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
NamibijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Namibija
IZGOVOR: [namíbija], rodilnik [namíbije]
BESEDOTVORJE: Namibijec, Namibijka, Namibijčev, Namibijkin, namibijski
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
pomladánje primer. prisl. (á) neobč. ~ svetlo nebo pomladno, pomladansko
pomládno primer. prisl. (ȃ) ~ pisana obleka; ~ razpoložen
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
šíriti -im
nedov.1.
kaj delati kaj (bolj) široko; delati, povzročati, da je kaj videti širše 2.
kaj delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega 3.
kaj delati, povzročati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudiSINONIMI:
razširjati,
slabš. bobnati,
star. glasiti,
redk. kolportirati,
ekspr. nositi,
star. oglašati,
star. oglaševati,
zastar. oznanovati,
knj.izroč. oznanjati,
knj.izroč. oznanjevati,
knj.izroč. propovedovati,
ekspr. razglašati,
ekspr. razglaševati,
knj.izroč. razsevati1,
redk. razširjevati,
ekspr. sejati1,
slabš. trobiti,
ekspr. trositi 4.
kaj delati, povzročati, da postaja kaj nematerialnega večje glede na obseg, vsebino 5.
kaj biti izvor tega, kar prehaja v okolico
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
dahníti in dáhniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov1.
kdo/kaj z odprtimi usti iztisniti zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
/Na ukaz/ je dahnil proti njemu.
2.
čustvenostno kdo zelo tiho izgovoriti kaj / koliko česa
/Komaj slišno/ je dahnil pozdrav.
3.
čustvenostno,
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu kaj Pisatelj je gradivu dahnil življenje.3.1.
kdo/kaj dati komu/čemu kaj ‘poljub’
Dahnil ji je poljub /na lice/.
4.
čustvenostno kdo/kaj priti iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / kod / od/do kod
Prijeten hlad je dahnil iz gozda.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Pomladni, spomladanski ali pomladanski?Zanima me, kakšna je razlika med pridevnikoma pomladni in spomladanski.
Kdaj uporabljati katerega?
Recimo v primeru: pomladni ali spomladanski del prvenstva.
Sklanjanje moških imen oz. imen trgovin in znamk
Zanimajo pa me tudi moška imena trgovin, in sicer Tom Tailor, Harvey Norman ipd. Katera sestavina se sklanja? V praksi se namreč vedno le zadnja.
Število zadetkov: 16