falzifikát -a m (ȃ) kar je falzificirano; ponaredek, potvorba: rokopis razglasiti za falzifikat / ta statistika je očiten falzifikat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
imitácija -e ž (á) - 1. kar je imitirano; posnetek, ponaredek: izdeloval je imitacije dragih kamnov; imitacija krzna, marmorja / imitacije antičnih umetnin / kožuh iz imitacije
- 2. glagolnik od imitirati; posnemanje, oponašanje: postopek imitacije / imitacija tujih vzorov / imeti dar imitacije
♦ muz. posnemanje glasbenega motiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ponarédek -dka m (ẹ̑) kar je ponarejeno: odkrivati ponaredke;
ponaredek dokumenta, ključa;
svoje kipe je nesel k prodajalcu ponaredkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ponaréjek -jka m (ẹ̑) ponaredek: prodajati ponarejke;
preproge niso bile perzijske, ampak le spretni ponarejki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
potvára -e ž (ȃ) zastar. ponaredba, ponaredek: vse te izpovedi so le potvara / potvara dokumentov // izmaličenje, popačenje: kljub vsem potvaram je bil zakon ljudem nekaj svetega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
potvóra -e ž (ọ̑) zastar. ponaredba, ponaredek: potvora dokumentov / to je potvora in laž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
potvórba -e ž (ọ̑) ponaredba, ponaredek: potvorba dokumentov / rezultati teh štetij so potvorbe; spretne potvorbe; potvorba zgodovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
tón -a m (ọ̑) - 1. zvok določene višine, trajanja, jakosti in barve: zaigrati, zapeti ton; znižati, zvišati ton; dolg, kratek ton; glasen, tih ton; nizek, visok ton; jakost tona; melodija iz osmih tonov
- 2. vsaka od barv iste barvne osnove, ki se od drugih loči po kaki lastnosti: ta ton mi je všeč; tapete so v istem tonu kot preproge; na sliki prevladujejo modri toni; svetel, temen ton; topli, veseli, živahni toni / barvni ton
// z izrazom količine svetlostna stopnja vsake od barv iste barvne osnove: stena naj bo za kakšen ton temnejša od vrat; ponaredek je za več tonov svetlejši - 3. ed., navadno s prilastkom način izražanja, zlasti govorjenja, pisanja: moti me tvoj cinični ton; v prijateljskem tonu napisano pismo; priznavajoč ton kritike
- 4. knjiž., s prilastkom značilnost, posebnost: modernistični toni pesnikovih zgodnjih stvaritev / ed.: politične razmere dajejo ton kulturniškemu razpravljanju; melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva / z oslabljenim pomenom njegove pesmi označujejo toni ironije
● žarg., muz. s pravilnim dihanjem dobimo pri petju lep ton glas; ekspr. obdolžili so ga neobjektivnosti takoj, ko je nekoliko zvišal ton glasneje, odločneje spregovoril; žarg., film., rad. slika in ton zvočni zapis
♦ fiz. ton zvok z eno samo sinusno sestavino določene frekvence; fiz., muz. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; lingv. (osnovni) ton odvisen od števila periodičnih tresljajev glasilk; muz. alikvotni toni sozveneči z osnovnim tonom; harmonični delni ton delni ton, katerega višina je celoštevilčni mnogokratnik višine osnovnega tona; osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; prvi, najnižji harmonični delni ton, ki daje tonu višino; vodilni ton; barva tona lastnost tona, odvisna od števila in jakosti alikvotnih tonov; ton a, e
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zarésen -sna -o prid. (ẹ̑) ekspr. - 1. ki je, se dogaja in ni rezultat izmišljanja, domišljije; resničen: pravljični in zaresni svet; namišljena in zaresna bolezen; zaresna užaljenost
- 2. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti; pravi: rad bi zaresni telefon, ne le igračo; za delo potrebuje zaresne škarje / to je zaresna diploma, ne pa ponaredek
- 3. ki je v skladu z določenimi normami, predstavami; resničen: želel si je ogledati slike zaresnih mojstrov; zaresna demokracija; bilo je bolj ljubimkanje kot zaresna ljubezen / nastopila je zaresna pomlad / to je bil zaresen boj hud; začel se je kar zaresen trening intenziven, resen
- 4. dejanski, resničen: zaresnega krivca za nesrečo bodo težko našli / ni slutil, kakšne bodo zaresne posledice
● ekspr. to so zaresne stvari zelo pomembne, resne; ekspr. pripovedoval jim je same zaresne zgodbe ki ne vzbujajo smeha, veselega razpoloženja
zarésno - 1. prislov od zaresen: vsi so ga zaresno vzljubili; bolnik se je začel zaresno zdraviti
- 2. res, zares: ti si zaresno bedak; zaresno sem truden; sam.: v drami se ne dogaja nič zaresnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.