cánkar cánkarja samostalnik moškega spola [cánkar] 1. neformalno, od leta 1995 do leta 2006 bankovec s podobo Ivana Cankarja in vrednostjo 10.000 tolarjev1.1. neformalno vrednost 10.000 tolarjev
ETIMOLOGIJA: po pisatelju Ivanu Cankarju (1876–1918), upodobljenem na bankovcu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
falzifikát in falsifikát -a m (ȃ) kar je falzificirano; ponaredek, potvorba: rokopis razglasiti za falzifikat / ta statistika je očiten falzifikat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
falzifikát -a m (ȃ) ponaredek, potvorba
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Globoki ponaredekZanima me, kako v slovenščino prevajamo izraz deepfake , s katerim v angleščini poimenujemo sintetične medije, v katerih je oseba na obstoječi sliki ali videoposnetku zamenjana s podobo nekoga drugega.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
grafolóški grafolóška grafolóško pridevnik [grafolóški] ETIMOLOGIJA: ↑grafologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
imitácija -e ž (á) 1. kar je imitirano; posnetek, ponaredek: izdeloval je imitacije dragih kamnov;
imitacija krzna, marmorja / imitacije antičnih umetnin / kožuh iz imitacije 2. glagolnik od imitirati; posnemanje, oponašanje: postopek imitacije / imitacija tujih vzorov / imeti dar imitacije
♦ glasb. posnemanje glasbenega motiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
imitácija -e ž, pojm. (á) ~ ptičjega petja posnemanje, oponašanje; ~ usnja posnetek, ponaredek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ponarédek -dka m (ẹ̑) kar je ponarejeno: odkrivati ponaredke;
ponaredek dokumenta, ključa;
svoje kipe je nesel k prodajalcu ponaredkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ponarédek -dka m (ẹ̑) ~i dokumentov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ponarédek -dka
m1.
kar je z namenom goljufanja, zavajanja narejeno čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega 2.
kar je prikazano drugače, kakor je
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024
ponaredīti -ím dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ponarêjek -jka m (ȇ) ponaredek: prodajati ponarejke;
preproge niso bile perzijske, ampak le spretni ponarejki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
potvára -e ž (ȃ) zastar. ponaredba, ponaredek: vse te izpovedi so le potvara / potvara dokumentov // izmaličenje, popačenje: kljub vsem potvaram je bil zakon ljudem nekaj svetega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
potvóra -e ž (ọ̑) zastar. ponaredba, ponaredek: potvora dokumentov / to je potvora in laž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
potvórba -e ž (ọ̑) ponaredba, ponaredek: potvorba dokumentov / rezultati teh štetij so potvorbe; spretne potvorbe; potvorba zgodovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
tón -a m (ọ̑) 1. zvok določene višine, trajanja, jakosti in barve: zaigrati, zapeti ton;
znižati, zvišati ton;
dolg, kratek ton;
glasen, tih ton;
nizek, visok ton;
jakost tona;
melodija iz osmih tonov 2. vsaka od barv iste barvne osnove, ki se od drugih loči po kaki lastnosti: ta ton mi je všeč;
tapete so v istem tonu kot preproge;
na sliki prevladujejo modri toni;
svetel, temen ton;
topli, veseli, živahni toni / barvni ton // z izrazom količine svetlostna stopnja vsake od barv iste barvne osnove: stena naj bo za kakšen ton temnejša od vrat; ponaredek je za več tonov svetlejši 3. ed., navadno s prilastkom način izražanja, zlasti govorjenja, pisanja: moti me tvoj cinični ton;
v prijateljskem tonu napisano pismo;
priznavajoč ton kritike 4. knjiž., s prilastkom značilnost, posebnost: modernistični toni pesnikovih zgodnjih stvaritev / ed.: politične razmere dajejo ton kulturniškemu razpravljanju; melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva / z oslabljenim pomenom njegove pesmi označujejo toni ironije
● pog. s pravilnim dihanjem dobimo pri petju lep ton glas; ekspr. obdolžili so ga neobjektivnosti takoj, ko je nekoliko zvišal ton glasneje, odločneje spregovoril; rad. žarg. slika in ton zvočni zapis
♦ fiz. ton zvok z eno samo sinusno sestavino določene frekvence; fiz., glasb. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; glasb. alikvotni toni sozveneči z osnovnim tonom; harmonični delni ton delni ton, katerega višina je celoštevilčni mnogokratnik višine osnovnega tona; osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; prvi, najnižji harmonični delni ton, ki daje tonu višino; vodilni ton; barva tona lastnost tona, odvisna od števila in jakosti alikvotnih tonov; ton a, e; jezikosl. (osnovni) ton odvisen od števila periodičnih tresljajev glasilk; nizki ton nizko, rastoče izgovorjen tonem; visoki ton visoko, padajoče izgovorjen tonem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zarésen -sna -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki je, se dogaja in ni rezultat izmišljanja, domišljije; resničen: pravljični in zaresni svet;
namišljena in zaresna bolezen;
zaresna užaljenost 2. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti; pravi: rad bi zaresni telefon, ne le igračo;
za delo potrebuje zaresne škarje / to je zaresna diploma, ne pa ponaredek 3. ki je v skladu z določenimi normami, predstavami; resničen: želel si je ogledati slike zaresnih mojstrov;
zaresna demokracija;
bilo je bolj ljubimkanje kot zaresna ljubezen / nastopila je zaresna pomlad / to je bil zaresen boj hud; začel se je kar zaresen trening intenziven, resen4. dejanski, resničen: zaresnega krivca za nesrečo bodo težko našli / ni slutil, kakšne bodo zaresne posledice
● ekspr. to so zaresne stvari zelo pomembne, resne; ekspr. pripovedoval jim je same zaresne zgodbe ki ne vzbujajo smeha, veselega razpoloženjazarésno
1. prislov od zaresen: vsi so ga zaresno vzljubili; bolnik se je začel zaresno zdraviti
2. v členkovni rabi res, zares: ti si zaresno bedak; zaresno sem truden; sam.: v drami se ne dogaja nič zaresnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.