falíti, -ím, vb. impf. 1) = mankati, nedostajati; — 2) vb. pf. = napačno storiti, Št.; — 3) = ponesrečiti se, končati se: človek, vol, toporišče fali, Fr.-C.; — prim. bav. fâlen = fehlen, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

fratati [frȃtati] dovršni glagol

spodleteti, ponesrečiti se, ne uspeti

PRIMERJAJ: ratati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ponesrę́čiti se, -srę̑čim se, vb. pf. 1) unglücklich werden, verunglücken, Cig., nk.; — 2) missglücken, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.