copáta Frazemi s sestavino copáta:
bíti copáta,
bíti pod copáto,
iméti kóga pod copáto,
íti po copátah,
postáti copáta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
falíti, -ím, vb. impf. 1) = mankati, nedostajati; — 2) vb. pf. = napačno storiti, Št.; — 3) = ponesrečiti se, končati se: človek, vol, toporišče fali, Fr.-C.; — prim. bav. fâlen = fehlen, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
fránža Frazemi s sestavino fránža:
íti v fránže
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
frátati -am dov. (ȃ) brezoseb., nižje pog. ponesrečiti se, spodleteti: zmeraj me frata;
mislil si ga spraviti pod našo streho, pa te je fratalo
● pog., šalj. včasih mu rata, največkrat ga pa frata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
frátati -a dov. (ȃ) neknj. pog. ponesrečiti se, spodleteti: koga Zmeraj me ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
fratati [frȃtati]
dovršni glagolspodleteti, ponesrečiti se, ne uspeti
PRIMERJAJ: ratati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
jáma -e ž (á) gnojna ~; kraška ~; teh. lužilna ~; rud. žarg. ponesrečiti se v ~i v rudniku; poud.: izkopati komu ~o |grob|; Ta obrt je zlata ~ |je dobičkonosna|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ponesréčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. poškodovati se, umreti v nesreči: pri trčenju se je motorist ponesrečil;
ponesrečiti se pri delu, v planinah, v rudniku, z avtomobilom;
smrtno se ponesrečiti / takoj po vzletu se je letalo ponesrečilo 2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt se je ponesrečil;
vse se ji je ponesrečilo / primerjava se mu je ponesrečila ponesréčen -a -o
1. deležnik od ponesrečiti se: ponesrečen načrt; reševanje ponesrečenih rudarjev; ponesrečen vlak
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: imeti ponesrečen plašč / ponesrečen izraz za kak pojem; ta primerjava je ponesrečena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ponesréčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ pri delu; Načrt se je ponesrečil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ponesréčiti se -im se
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
ponesrę́čiti se, -srę̑čim se, vb. pf. 1) unglücklich werden, verunglücken, Cig., nk.; — 2) missglücken, Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ponesrečiti se ► pȯnesˈrẹːčėt se -ėn se dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
poškodováti se -újem se
tudi poškódovati se -ujem se
dovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj postati slabši, neuporaben
Padel je in se poškodoval.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
skála1 -e ž (á) 1. nav. ed. trdno sprijeta kamnita gmota kot del zemeljske skorje: vklesati pot v skalo;
drevo raste na skali;
biti neomajen, trden kot skala / živa skala / grad na vrhu skale skalne vzpetine / ekspr. kamor se ozreš, povsod sama skala skalnat svet, skale// mn. taka gmota glede na razčlenjenost, sestavljenost: nad vasjo se dvigajo skale / ponesrečiti se v skalah 2. velik kos te gmote: od vrha gore se je utrgala skala;
odvaliti, premakniti skalo;
s skalami zavarovan pristaniški pomol / previsna, viseča skala 3. ekspr. odločen, nepopustljiv človek: te skale z nobenim dokazom ne premakneš / bodi skala 4. nar. štajersko trščica: skala se mu je zapičila v prst
● knjiž. skala ji leži na duši kamen ji leži na duši; ekspr. ta načrt je zadel ob skalo so mu odločno, nepopustljivo nasprotovali; ekspr. joka, da bi skalo omečil zelo
♦ petr. bele kredne skale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
skála1 -e ž (á) vklesati pot v ~o; ponesrečiti se v ~ah; člov., poud. Te ~e z nobenim dokazom ne premakneš |odločnega, nepopustljivega človeka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
smŕtno nač. prisl. (ȓ) ~ se ponesrečiti; poud. ~ nevaren |izredno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
smúčanje -a s (ȗ) glagolnik od smučati: ponesrečiti se pri smučanju;
smučanje in plavanje / čevlji za smučanje / razvoj smučanja pri nas / tekmovalno smučanje; vodno smučanje ali smučanje na vodi drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln; zimsko smučanje / iti na smučanje se smučat
♦ šport. alpsko smučanje smuk, slalom in veleslalom; klasično smučanje tek na smučeh in skakanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
srẹ́ča -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
strádati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
trágično prislov [trágično] 1. takó, da zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice1.1. ekspresivno takó, da je zelo neugodno, slabo
FRAZEOLOGIJA: Bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično. ETIMOLOGIJA: ↑tragični
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.