ávtobiografíja -e ž (ȃ-ȋ) popis lastnega življenja, lastni življenjepis: napisal je avtobiografijo;
zanimiva avtobiografija;
odlomek iz avtobiografije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
biografíja -e ž (ȋ) popis življenja kake osebe, življenjepis: Levstikova biografija;
moderna umetniška biografija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
currículum vitae currículuma vítae [kurikulum vite] m (ȋ-ȋ) knjiž. popis lastnega življenja, navadno v uradne namene, življenjepis: prošnji je priložil tudi izčrpen curriculum vitae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
inventarizácija -e ž (á) - 1. glagolnik od inventarizirati: opraviti inventarizacijo / inventarizacija novih knjig, nabavljene opreme
- 2. knjiž. popis, pregled: potrebna bi bila inventarizacija anonimnih stvaritev / razstava predstavlja inventarizacijo vseh dosedanjih dosežkov v grafiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
inventúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na inventuro: inventurna vrednost blaga / inventurni popis
♦ ekon. inventurna bilanca premoženjska bilanca, ki upošteva ugotovitve pri inventuri in se opira samo na stanje v poslovnih knjigah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
itinerár -ja tudi itinerárij -a m (á) knjiž. popis potovanja, potopis: izdati itinerar // tur. podroben načrt, popis nameravanega potovanja: držati se itinerarja
♦ zgod. seznam cest in ladijskih zvez v rimskem imperiju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
katáster -tra m (á) uradni popis zemljišč na določenem območju glede na obliko, obseg, kakovost, kulturo, posestništvo: izdelati, napraviti kataster;
meriti zemljišča za kataster / odmeriti davek na osnovi katastra / zemljiški kataster / pog. iti na kataster v katastrski urad // s prilastkom uradni popis določene stvari, objektov na določenem območju in načrt njihove razporeditve: gozdni, vodni kataster; kataster cest, lovišč / kataster davčnih zavezancev uradni seznam, popis
♦ jur. davčni kataster trajnejši seznam vsega, kar je potrebno za ugotovitev davčnih zavezancev in davčne osnove; zgod. terezijanski kataster za davčne namene narejen kataster v času vladanja Marije Terezije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
konskrípcija -e ž (í) - 1. knjiž. popis, popisovanje: konskripcija volivcev
- 2. v stari Avstriji popis vojaških obveznikov: splošna konskripcija
// (vojaški) nabor: fantje so se bali konskripcije - 3. v stari Avstriji popis davčnih zavezancev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kronístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kroniste ali kroniko: kronističen popis revolucije;
kronističen pregled dogodkov / noče biti samo kronističen registrator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
memoári -ov m mn. (ȃ) knjiž. popis dogodkov, srečanj, ki jih je pisec sam doživel; spomini: izdati, pisati memoare
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
popís -a m (ȋ) glagolnik od popisati: popis inventarja, zalog / popis bo zajel tudi druge podatke; voditi popis / statistični, uradni popis; popis prebivalstva / natančen, obširen popis dogodkov, življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
popísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na popis: popisni podatki / popisni list, obrazec; popisna komisija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
poplàh -áha m (ȁ á) knjiž. - 1. nenaden (velik) strah, preplašenost: med nami je zavladal poplah; popis živine je povzročil poplah med kmeti; odkriti vzrok poplaha
// zmeda, nered: v taboru je nastal poplah - 2. alarm: poplah zaradi letalskih napadov / zatrobiti poplah / sirene so naznanile konec poplaha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
potopís -a m (ȋ) popis potovanja z osebnimi vtisi, doživetji pisca: pisati potopise;
rad prebira potopise;
iz potopisa je spoznal mnoge kraje, ljudi in njihove navade
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
potóvnica -e ž (ọ̑) knjiž. smer potovanja, maršruta: dati, določiti potovnico
♦ ptt popis poti, ki jo mora opraviti dostavljač pri dostavi pošiljk v okoliška naselja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
prebiválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prebiva na določenem ozemlju, področju: skoraj vsi prebivalci so se udeležili proslave;
mesto ima pet tisoč prebivalcev;
izseliti prebivalce iz poplavljenih vasi;
popisati prebivalce;
prvotni prebivalci;
prebivalci mest in vasi;
prebivalci kraškega sveta;
popis prebivalcev;
raziskovali so spremembe v strukturi prebivalcev;
višina narodnega dohodka na prebivalca / prebivalci naše hiše stanovalci // ekspr. gozdni, vodni prebivalci živali, ki živijo v gozdu, vodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
prebiválstvo -a [u̯s in ls] s (ȃ) skupnost ljudi, ki prebiva na določenem ozemlju, področju: prebivalstvo narašča, upada;
afriško in azijsko prebivalstvo;
domače, priseljeno prebivalstvo;
obmejno prebivalstvo / gostota prebivalstva / življenjska raven prebivalstva / svetovna konferenca o prebivalstvu // več prebivalcev, prebivalci: prebivalstvo se je zbralo na trgu; preseliti prebivalstvo z ogroženega ozemlja; popis, štetje prebivalstva
♦ ekon. naravni prirastek prebivalstva // s prilastkom večja skupina ljudi glede na določene skupne značilnosti, interese: delavsko, industrijsko, kmečko prebivalstvo; pravoslavno prebivalstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
premičnína -e ž (ī) nav. mn. stvar, ki po svoji naravi lahko spremeni mesto, položaj: popis premičnin;
premičnine in nepremičnine
♦ jur. izvršba na premičnine, premičninah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
prizadéven -vna -o prid., prizadévnejši (ẹ́) ki si prizadeva: prizadeven učenec;
delaven je in prizadeven;
preveč je prizadeven // ki izraža, kaže prizadevnost: prizadevno delo, iskanje
● publ. prizadeven popis krajev natančen, skrbenprizadévno prisl.: prizadevno se lotiti dela; prizadevno napisana razprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
projékt -a m (ẹ̑) - 1. kar določa, kaj se misli narediti in kako naj se to uresniči, načrt: izdelati, predložiti projekt; projekt šolske reforme; projekt za modernizacijo podjetja / finančni, investicijski projekt; idejni, tehnični projekt stroja; raziskovalni projekt; vesoljski projekt
- 2. grad. skupek načrtov, tehničnih opisov in popis stroškov za kak objekt, področje: arhitekti so izdelali več projektov; projekt ceste, spomenika, stavbe; projekt električne napeljave / gradbeni projekt
♦ arhit. glavni projekt glavni načrt
// izdelovanje, uresničevanje tega: financirati, kreditirati projekt; sodelovati pri projektu - 3. publ., navadno s prilastkom umetniško delo glede na namen, da se izvede, uresniči: komisija je filmski projekt potrdila; glasbeni, gledališki projekt / uspeh mladega igralca pri projektu
- 4. knjiž. osnutek, predlog določenega besedila: razpravljati o projektu resolucije, zakona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
raziskáti -íščem dov., razíščite in raziščíte (á í) s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbrati podatke, ugotoviti dejstva o čem: arheologi so raziskali grobišče;
raziskati jamo, zaliv;
tega zgodovinarji še niso raziskali;
popolnoma, do podrobnosti raziskati / načrtno raziskati / raziskati skrivnost pojasnitiraziskán -a -o: raziskan pojav; izvor te družine še ni raziskan; popis raziskanih podzemeljskih jam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
repertórij -a m (ọ́) knjiž. seznam, popis s pregledno urejenimi podatki o določeni tematiki: leksikon je uporaben tudi kot bibliografski repertorij;
repertorij starih zgodovinskih tekstov / repertorij pravnih določil seznam, kazalo
● knjiž. protestantski šolski repertorij protestantske šolske knjige
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
rúbež -a m (ȗ) popis dolžnikovih premičnin, s prodajo katerih se poplača njegov dolg: opraviti rubež;
predlagati, preprečiti rubež // odvzem tako popisanih premičnin: odložiti rubež; rubež osebnih dohodkov, živine / izterjati z rubežem
♦ jur. priključni rubež rubež že zarubljenih stvari v korist istega ali drugega upnika; rubež terjatve prepoved, s katero se dolžnikovemu dolžniku prepove poravnava terjatve, dolžniku pa razpolaganje s to terjatvijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
rúbežen -žna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rubež: rubežni zapisnik / rubežni popis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
rúta2 -e ž (ȗ) - 1. tur. načrt, popis potovanja: ruta vključuje ogled glavnega mesta / določiti ruto za naslednji dan smer potovanja
- 2. navt. pas morja, po katerem poteka ladijski promet: ruta med pristanišči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
spomín -a m (ȋ) - 1. ed. sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke v zavesti ohrani, obnovi: spomin mu odpoveduje, ekspr. peša; zanesti se na svoj spomin; imeti dober, slab, zanesljiv spomin / ekspr. če me spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl; ponesrečenec je izgubil spomin; uriti spomin / glasbeni, motorični spomin; vizualni spomin; spomin za številke
- 2. ed., nav. ekspr. zavest, v kateri so ohranjene predstave, misli, podatki o preteklosti: v spominu se mu je vrstila podoba za podobo / izbrisati koga iz spomina pozabiti ga; priklicati (si) v spomin spomniti se; poskušal sem se spomniti imena, a v spominu je bila luknja nisem se mogel spomniti; ohraniti kaj v spominu zapomniti si; ta dogodek mu je ostal v lepem spominu se ga rad spominja
// v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu - 3. predstava, misel, podatek o preteklosti, ohranjen v zavesti: spomini ga težijo, vznemirjajo; jasen, neprijeten, vesel spomin / spomini segajo daleč nazaj; spomin na ta dogodek je še živ; vse to je zdaj samo še spomin; skupaj obujati spomine / navesti podatke po spominu
- 4. oseba glede na zavestno obnovitev v zavesti koga: počastiti spomin na padle z enominutnim molkom; vznes.: oddolžiti se spominu umrlega; človek blagega spomina / v medmetni rabi, ob spominu na umrle slava njegovemu spominu
- 5. mn. popis dogodkov, srečanj, ki jih je pisec sam doživel: brati, izdati spomine; druga knjiga spominov
- 6. v zvezi s predlogom v, za izraža, da je namen določenega dejanja, stvari spominjanje na koga ali kaj: postaviti kip v spomin pesnika, pesniku, na pesnika; praznik v spomin na zmago / dobiti kaj v spomin, za spomin; posvetiti knjigo komu v spomin / kot posvetilo materi v spomin / v osmrtnicah v spomin
● ekspr. te hiše, palače so okamneli spomini nekdanjih časov ostanki, preostanki, ki spominjajo na nekdanje čase; v njegovih dogodivščinah ni nič spomina vredno kar bi si bilo vredno zapomniti; ostati zvest spominu in delu koga ravnati, delati tako, kot je kdo delal; star. od takrat sina ni vzela več v spomin ga ni več omenjala, ni govorila o njem; ekspr. imeti kratek spomin biti pozabljiv
♦ etn. glas, znamenje, ki naznanja smrt v hiši ali v ožjem sorodstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
stroškóvnik -a m (ọ̑) seznam, popis stroškov: sestaviti stroškovnik / predložiti, voditi stroškovnik / ekspr. njegov stroškovnik je bil ta mesec zelo velik vsota stroškov, stroški
♦ jur. honorar odvetniku za pravno zastopstvo in s tem povezani administrativni stroški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
štétje -a s (ẹ́) glagolnik od šteti 1, 2: otrok štetja še ne obvlada;
ritmično štetje pri plesu / pri štetju se pogosto zmoti; hitro, natančno, površno štetje; štetje črk v brzojavki; štetje gumbov, izdelkov; štetje let; jutranje štetje otrok pred telovadbo preštevanje; vsota vseh štetij; označiti začetek štetja od sto nazaj / izvesti štetje prebivalstva popis // ljudsko štetje / po najnovejšem štetju ima država dvajset milijonov prebivalcev
♦ mat. dekadni način štetja // v zvezi naše štetje izraža, da se izhodiščno leto veže z nastopom krščanstva: naše štetje se razlikuje od mohamedanskega / našega štetja ali po našem štetju; leta 10 pred našim štetjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
troškóvnik -a m (ọ̑) star. seznam, popis stroškov; stroškovnik: vpisati v troškovnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
uráden -dna -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na urad ali uradovanje: uradni prostor; uradno poslopje / uradni dan dan, določen za uradovanje s strankami; uradni sluga nekdaj sluga na uradu, ki opravlja manj zahtevna uradna opravila
// uradni stil - 2. nanašajoč se na pristojni organ, pristojno osebo državne oblasti: uradni popis prebivalstva / uradni list list, v katerem se objavljajo sprejeti pravni predpisi, razglasi in objave; uradne mere / uradni pogovori; uradni sprejem; uradni stiki; uradno spremstvo / publ. uradna Francija na te trditve še ni odgovorila / uradni organ
// nanašajoč se na pristojni organ, pristojno osebo sploh: uradni dopis; uradna listina; uradno vabilo / uradna pošta pošta, katere naslovnik ali odpošiljatelj je pristojni organ, pristojna oseba
// uradni popravek; uradno dejanje / uradni znak, žig / uradni naslov, naziv / imeti uradne opravke / sklep, odločitev ima uradno veljavo / uradni trening trening, ki ga organizira, vodi organizator; publ. zmagati v uradni konkurenci v konkurenci, v kateri je mogoče dobiti uradno priznanje; uradna skrivnost - 3. ki veljavno predstavlja, zastopa kak organ, organizacijo ali posameznika: uradni predstavnik, zastopnik; uradna oseba / uradni krogi / uradni govornik
- 4. ki ga priznavajo, razglašajo organi oblasti, organizacije: uradni nauk; uradna ideologija, zgodovina / uradna veroizpoved
- 5. določen z veljavnimi predpisi: uradni postopek; urediti kaj po uradni poti; uraden in privaten / uradni sedež podjetja; uradna oblika imena / ravnati po uradni dolžnosti
- 6. ekspr., navadno v povedni rabi ki ravna po predpisih, formalnostih in ne kaže osebnega odnosa: postati uraden; ne bodi tako uraden
// ki izraža, kaže tako ravnanje, tak odnos: reči z uradnim glasom / njegov odnos je bil zelo uraden
♦ fin. uradni tečaj dinarja, dolarja; jur. uradni jezik jezik, ki je z zakonom določen za uradno poslovanje; uradni obisk obisk državnega funkcionarja ali delegacije na povabilo ustreznega državnega organa ali funkcionarja druge države zaradi uradnih stikov; šport. uradni rezultat rezultat, ki ga ugotovi in objavi pristojni sodnik ali druga uradna oseba
urádno prisl.: danes sicer delamo, uradno pa smo na dopustu; govoriti uradno; uradno potrditi, prepovedati; uradno napovedan obisk; sam.: izvedeti kaj uradnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
zalóga -e ž (ọ̑) - 1. določena količina česa, ki se hrani, da je na razpolago za uporabo v daljšem časovnem obdobju: zaloga poide; delati, pripraviti, ustvariti si zalogo; načeti, porabiti zaloge; jemati iz zaloge; gospodinjske zaloge; zaloga moke, živil; zaloga za zimo / kupovati za sproti in za zalogo; pren. porabiti še zadnje zaloge moči
- 2. količina, množina določene vrste blaga, materiala v skladišču, prodajalni, namenjena, pripravljena za prodajo, proizvodnjo: prodati celotno zalogo; trgovina ima veliko zalogo; zaloge materiala, proizvodov v skladišču; popis zaloge / obnoviti zalogo nadomestiti porabljeno, prodano z novim
- 3. v zvezi z na izraža večjo količino od sproti potrebne, nujne: okenske okvire izdelujejo na zalogo; kupovati vino na zalogo; ekspr. hotel se je najesti na zalogo
- 4. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: knjižnice z bogato zalogo; urediti knjižno zalogo; zaloga krvi za zdravljenje / zagotoviti si potrebno zalogo cementa za delo količino
- 5. nav. mn. kar je kje namenjeno za izkoriščanje: zaloge električne energije; svetovne zaloge nafte
● ekspr. v zalogi ima veliko zabavnih zgodb pozna veliko zabavnih zgodb; žarg. teh izdelkov nimamo na zalogi nimamo, ne prodajamo; zastar. zaloga poučnih knjig založba
♦ agr. gnojiti na zalogo dodajati rastlini več gnoja, gnojil, kot jih porabi v enem letu; gozd. lesna zaloga količina lesa vseh rastočih dreves na določeni površini; mat. zaloga vrednosti množica vrednosti, ki jih zavzame funkcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
življenjepís -a m (ȋ) popis življenja kake osebe: brati, pisati življenjepis;
kratek, obširen življenjepis;
romansiran življenjepis;
umetnikov življenjepis;
življenjepis svetnikov / njegov filmski, strokovni življenjepis; lastni življenjepis avtobiografija // popis lastnega življenja, navadno v uradne namene: prošnji dodajte življenjepis
● ekspr. imeti zanimiv življenjepis zanimivo življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.