béli čáj -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brst m, F3, gemma, -ae, tudi berſt, popki, ozhiza na tertah; gemmare, gemmascere, berſt, ali popke gnati; profere groſsos, berſt naprei gnati, pognati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brst -i samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brstéti -ím nedov. (ẹ́ í)
delati brste: drevje, vinska trta brsti / popki brstijo se že odpirajo; pren. v fantu brstijo nova čustva; deklica je že začela brsteti

brstèč -éča -e:
brsteči vinogradi; brsteče bukve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brstéti -ím nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

búnčica -e ž (ȗ)
kroglasta izboklinica: usnjen pas s srebrnimi in zlatimi bunčicami; izrezljan stol z zavoji in bunčicami / bunčica bucike glavica / ekspr. bunčice na vejah postajajo vedno večje popki, brsti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dlákav dlákava dlákavo pridevnik [dlákau̯ dlákava dlákavo]

1. ki je porasel z dlakami 1.; SINONIMI: dlakast

2. ki je porasel z dlačicami; SINONIMI: dlakast

STALNE ZVEZE: dlakava penuša, dlakavi nosorog, dlakavi sleč
ETIMOLOGIJA: ↑dlaka

1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dníšče dníšča samostalnik srednjega spola [dníšče]

1. iz biologije spodnji del gobjega beta v zemlji

2. spodnji, končni del česa pri rastlini, zlasti debla, stebla

ETIMOLOGIJA: ↑dno

. peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

drevje s, F42, abnodare, drevje kleſtiti; arbustum, en vert s'drevjam ṡaſajen; bryon, mah na drevju; calamita, te ṡelene ṡhabize na drevji; castrare arbores, drevje zhiſtiti, okleſtiti; daphnon, en vert s'lorberṡkim drevjom; folia arborum, lyſtje od drevja; gummi, guma ſmola na drevji; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha; oculi arborum, popki na drevji; panis arboris, goba na drevju; spinifer, tú ternaſtu drevje; viridarium, -rÿ, en luṡhten, ṡelen, s'drevjam naſajen vert

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

klínček -čka m (ȋ)
1. manjšalnica od klin: obesiti predpasnik na klinček; lesen klinček
// temu podobna stvar: pisali so s klinčki / nar. prsti so gibčno premetavali klinčke kleklje / zastar. smotko je prižgal s klinčkom vžigalico
2. lesen žebljiček: zabijati klinčke v podplate
3. nar. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila; ščipalka: vrečka za klinčke
4. okrasna rastlina z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi, pisanimi cveti; nagelj: na oknih so cveteli klinčki; odtrgati klinček; šopek rdečih klinčkov
♦ bot. Sternbergov klinček rastlina z nizkim steblom in dišečimi, navadno rožnato rdečimi cveti, Dianthus sternbergii
5. nav. mn. posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava; nageljnova žbica: dodamo še cimeta in nekaj klinčkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

klínčevec -vca m (ȋ)
bot., navadno v zvezi dišavni klinčevec tropsko drevo, katerega posušeni cvetni popki se uporabljajo kot dišava, Caryophyllus aromaticus:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

klínčki -ov m mn.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

lesketáti se -ám se in -éčem se stil. lesketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. odbijati iskrečo se svetlobo: biser se lesketa; morska gladina, rosa se lesketa; meči so se lesketali; oči se mu lesketajo od prijetnega vznemirjenja; okna se lesketajo v soncu; kapljice na veji so se lesketale kot biseri; vino se lesketa kot zlato / na prsih se mu lesketajo medalje; solze se ji lesketajo v očeh
// odbijati svetlobo sploh: mokra cesta se lesketa v luči svetilk; njeni črni lasje so se lesketali; motno se lesketati / na mladiki se lesketajo rjavi smolnati popki
2. svetiti, sijati: lučke se lesketajo; zvezde se lesketajo bolj kot prej / zvezde se lesketajo z neba, skozi drevje / v grmovju se lesketajo kresnice; ekspr. v otrokovih očeh se lesketa nedolžnost je zaznavna, vidna
3. ekspr. belo odsevati: hiša se je lesketala v mesečini; dekletova bela polt se je lesketala v mraku / prod ob reki se belo lesketa
● ekspr. kupola se lesketa od zlata je pozlačena, zlata; ekspr. v dvorani se je vse lesketalo od zlata in biserov v dvorani je bilo zelo veliko zlata in biserov; ekspr. mesečina, sončni žarki se lesketajo na gladini se iskreč odbijajo od nje; ekspr. biser se je lesketal pri biseru bilo je zelo veliko biserov; ekspr. sneg se lesketa, da jemlje vid zelo se lesketa

lesketajóč se -a -e:
luske lesketajoč se odpadajo; lesketajoče (se) luči v daljavi; v upanju lesketajoče (se) oči; lesketajoče (se) perje divjega petelina; srebrno (se) lesketajoča reka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

luskina ž, F8, calyx, -cis, calyculus, luszhine, ali luskine od ſléherniga ſadú, ali ſozhivja; gluma, -ae, od ṡhita luṡkine, ali pléve; piscem desquamare, Ribje luṡkine doli oſtergati; piscis molis, riba pres luṡkyn; squama, schup. ribja luskina [str. 250a ]; squama, -ae, ribja luṡkina [str. 205a ]; squamatim, s'luṡzhinami, ali po luṡkinah; utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin[e] graha, od boba, od lèzhe: ty neraṡzviteni popki per roṡhah

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]

1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus

2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška

STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nágeljnov -a -o [nagəljnov-] prid. (á)
1. nanašajoč se na nagelj: nageljnov cvet
♦ vrtn. nageljnova črnoba glivična bolezen nageljna, ki se kaže kot belkaste, rjavkaste pege s sajasto prevleko
2. nav. mn., v zvezi nageljnova žbica posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava: cimet in nageljnove žbice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nerazcveten prid., utriculi, ty neraṡzviteni popki per roṡhah

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

očice s, F2, gemma, -ae, tudi berſt, popki, ozhiza na tartah; ocellus, -li, ozheṡze, ozhize

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

okrnéti -ím dov. (ẹ́ í)
zaostati v rasti, razvoju: drevo v takem okolju okrni; sadeži so zaradi suše okrneli / ekspr.: pisatelj je nekaj časa spremljal mladi rod, dokler ni okrnel; čustveno, duhovno okrneti
// izgubiti naravno obliko, velikost ali funkcijo; zakrneti: zaradi življenja v jami so hroščku oči okrnele; zadnji par kril je žuželki sčasoma okrnel

okrnèl in okrnél -éla -o:
okrneli popki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

oznánjati -am nedov. (á) knjiž.
1. sporočati javnosti, razglašati: oznanjati ukaze; oznanjati po časopisih, radiu; ekspr. oznanjati na vse grlo / kresovi so oznanjali nevarnost; zvon oznanja smrt
// razširjati, učiti: oznanjati nove ideje; oznanjati krive nauke, zmote
♦ rel. oznanjati evangelij
// pripovedovati, sporočati sploh: oznanjati novico vsem ljudem / v uvodu oznanja pisatelj, kako je nastajala povest
2. izražati, kazati: možev glas je oznanjal jezo; njen obraz oznanja strah / jamice v licih so oznanjale smeh
3. naznanjati, napovedovati: pasje lajanje je oznanjalo njegov prihod; to ne oznanja nič dobrega / ekspr. brsteči popki oznanjajo pomlad

oznanjajóč -a -e:
oznanjajoč svoje ideje, ni našel razumevanja

oznánjan -a -o:
oznanjana svoboda, zmaga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pǫ́kati, pǫ̑kam, vb. impf. 1) bersten, Risse o. Sprünge bekommen; zemlja poka od suše; led je začel pokati; drevje poka od mraza; koža poka, die Haut wird rissig, schiefert sich; strune pokajo, die Saiten springen; popki pokajo, die Knospen brechen auf, Cig.; popovje poka, ogr.-Valj. (Rad); — srce mi poka, das Herz bricht mir; Trpi, če poka ti srce, Preš.; — anbrechen: zor poka, der Morgen bricht an, Cig., Erj. (Izb. sp.); — 2) knallen, krachen; detonieren, Cig. (T.); puške pokajo; drva pokajo, das Holz prasselt oder platzt, Cig.; — ein Knallen o. Krachen verursachen; s puško p., mit dem Gewehr schießen, Cig.; z bičem p., mit der Peitsche schnalzen o. knallen; s prsti p., mit den Fingern knacken; z rokami p., in die Hände klatschen; — prügeln, schlagen: p. koga, Cig., C.; štrene p. (mit dem Waschbleuel schlagen), Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pópek -pka m (ọ̑)
1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku
2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka
● ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče
♦ bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

popek2 m, F8, gemma, -ae, tudi berſt, popki, ozhiza na tertah; gemmare, gemascere, berſt, ali popke gnati; nympha, en malu reṡzviten popek na roṡhi; oculi arborum, popki na drevji; oculi ramorum, popki na vejah; panicula rosarum, mah, ali volna v'gartroṡhnih popkih; utriculi, ty neraṡzviteni popki per roṡhah; verticillum, -li, vel verticillus, -li, en ſhirok, okrogli roṡhni popik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pópje -a s (ọ̄)
več popkov, popki: popje se že napenja; popje vrtnic se je odprlo; drevje je pognalo popje; mraz je poškodoval popje; krošnje so bile rjave od popja / cvetno popje; pren., knjiž. njuna ljubezen je bila še v popju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

popovjé -á s popje, popki: Na vêcsicaj popovjé raszté KAJ 1870, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

razkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufschließen, öffnen; psu gobec r.; popki se razklenejo, Glas.; roke r., die Hände auseinanderfalten; (Ringe, Klammern, Ketten, Fesseln) lösen; — losschließen, Cig.; — r. se, sich lösen, sich öffnen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

razprásniti, -prȃsnem, vb. pf. 1) einen Riss machen: r. komu suknjo, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) r. se, sich zu Blüten entfalten: razprasnejo se popki, Jarn. (Sadj.); — nam. razpraskniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

razpustíti -ím dov., razpústil (ī í)
1. narediti, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpustiti kite, lase; gube na krilu so se razpustile / plesalci kola so se razpustili
2. narediti, da kaj preneha delovati, obstajati: razpustiti društvo, stranko; razpustiti parlament; razpustiti zbor / razpustiti podjetje; v tistem času so razpustili veliko samostanov
3. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v drobne delce: razpustiti tableto v vodi / kruh se razpusti v mleku / sesekljano čebulo dušimo tako dolgo, da se razpusti
// narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: razpustiti mast, slanino / ledena skorja se je na soncu razpustila raztajala

razpustíti se 
1. ekspr. prenehati se držati določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: v mestu se je precej razpustil / spolno se razpustiti
2. star. razpreti se, odpreti se: cveti, popki so se razpustili / prve lipe so se že razpustile so že začele cveteti

razpuščèn -êna -o:
razpuščeni lasje; razpuščena maščoba; razpuščeno življenje; društvo je razpuščeno; prisl.: razpuščeno živeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

razpúščati -am nedov. (ú)
1. delati, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpuščati lase; gube na krilu se že razpuščajo
2. delati, da kaj preneha delovati, obstajati: razpuščati društva / razpuščati samostane
3. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini prehaja v drobne delce: razpuščati tablete v čaju
// delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: razpuščati maslo, mast

razpúščati se 
1. ekspr. prenehavati se držati določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: v takem okolju se ljudje razpuščajo / spolno se razpuščati
2. star. razpirati se, odpirati se: brsti, popki se razpuščajo / v rebri se razpušča prvi teloh začenja cveteti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

vêja-esamostalnik ženskega spola

1. stranski poganjek, del

   • veja česa
   • , veja v/na čem, kje
   • , veja za kaj
   • , veja s čim
2. osamosvojeni del dejavnosti, področja

   • veja česa
   • , veja v/na čem, kje
   • , veja za kaj
   • , veja s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

veja ž, F21, abrúmpere ramum, veyo odzheſniti; frondarius, -a, -um, kar k'veyam ſliſhi; frondeus, -a, -um, is ṡelenih vey; frons, -dis, frondes, ṡelene veye; oculi ramorum, popki na vejah; ramosus, -a, -um, veynat, s'doſti veyami, polhin vey, inu odraſtkou; ramus, -mi, veya, odraſilk

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

virginijski virginijska virginijsko in virginski virginska virginsko pridevnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zabrstéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. vzbrsteti: v toplem vremenu je drevje zabrstelo / popki zabrstijo se odprejo / v srcu so mu zabrstela nova čustva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zbrstéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. vzbrsteti: drevje je zbrstelo / zaradi toplega vremena popki zbrstijo se odprejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

žbíca -e ž (í)
1. zastar. žebljiček za podkovanje čevljev: zabijati žbice v podplate / petne žbice
2. špica1, napera: žbice na kolesih starinskih avtomobilov / dežnik z zvito žbico
3. nav. mn., v zvezi nageljnova žbica posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava: dati v kompot nageljnove žbice; vino z nageljnovimi žbicami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

žbíca2 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

žbíčevec -vca m (í)
bot. tropsko drevo, katerega posušeni cvetni popki se uporabljajo kot dišava, Syzygium aromaticum:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.