Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

1. 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa; pozen: bil je kasen, ker se je pokvaril avtobus; kasni ste za v gledališče / ekspr. malo kasni ste z opravičilom že prej bi se morali opravičiti
   // kasni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni
2. 2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: kasen izid knjige; kasen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako kasnim uspehom zapoznelim
   // kasna setev; danes imamo kasno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo kasno pozno dozorelo
   // ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov kasni prihod me je zmotil; kasno branje jo utruja / ekspr. danes bom kasen bom pozno prišel (domov)
3. 3. v zvezi z večer, popoldne od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že kasen večer, ko smo se razšli; kasno popoldne / prišel je v kasnih (večernih) urah pozno zvečer
   // kasni srednji vek zadnje obdobje
4. 4. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti kasnejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, kasnejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v kasnejšem razvoju; ta in tudi kasnejše operacije so bile neuspešne / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, kasnejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo
5. 5. zastar. počasen, zamuden: kasna in težavna vožnja

kásno in kasnó, kasnéje stil. kášnje 
1. 1. prislov od kasen:
   1. a) danes smo kasno jedli / kasno je šel na vlak / danes je že precej kasno za prijavo
   2. b) kasno bom prišel / zelo je že kasno pozno zvečer
      // kasno popoldne je odšla; govorili so kasno v noč
   3. c) pridite kasneje; morda se boste kasneje spomnili / prišel je uro kasneje, kot je obljubil / umrl je oče, leto (dni) kasneje pa še mati
2. 2. v presežniku poudarja skrajnost določenega roka: nalogo morate oddati najkasneje do konca semestra; to bo narejeno najkasneje v treh dneh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

1. 1. narediti kaj slabše, neuporabno: z nepravilnim ravnanjem pokvariti aparat; stroja ni popravil, pač pa ga je še bolj pokvaril; otrok je pokvaril uro; gramofon se je pokvaril / težka vozila so pokvarila cesto; ekspr. tipkarica pokvari dosti papirja; blago se je med prevozom pokvarilo
2. 2. narediti kaj manj popolno, dovršeno: hiše so pokvarile naravo okrog jezera; neprimeren okvir sliko pokvari; pokvariti povest s popravki / s kuhanjem pokvariti hrano narediti manj kvalitetno; ekspr. pokvariti medsebojne odnose poslabšati; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila učinek zmanjšala; pokvariti si zdravje
   // povzročiti (hujšo) okvaro: pretesni čevlji so mu pokvarili noge; zaradi slabe svetlobe si je pokvaril oči; pokvariti si zobe z neprimerno hrano; pokvariti si želodec / pokvariti si vid
3. 3. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slaba družba ga je pokvarila; bal se je, da bi se mu otroci pokvarili / pokvariti značaj naroda / en učenec je pokvaril vse druge
4. 4. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: incident je pokvaril razpoloženje; pokvaril mu je veselje do nadaljnjega dela / slabo vreme je pokvarilo izlet; dogodek je pokvaril družbi ves večer; s svojim ravnanjem ji je pokvaril življenje
5. 5. povzročiti, da kaj ne uspe, je manj uspešno: pokvaril mu je igro; nepredviden dogodek mu je pokvaril načrte; s svojim prihodom sva mu pokvarila čakanje na lisico
   ● ekspr. pokvariti oceno poslabšati; ekspr. položaj na fronti se je pokvaril poslabšal; vreme se bo pokvarilo postalo bo deževno, mrzlo

pokváriti se postati neužiten, slab: jed se na toplem hitro pokvari; krma se je zaradi vlažnih prostorov pokvarila

pokvárjen -a -o: pokvarjen kruh; zaradi slabega uspeha ima počitnice pokvarjene; pokvarjeno orodje; moralno pokvarjen človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

1. 1. kar spreminja, popravlja napisano, tiskano: vpisati popravke in dopolnitve; spis so natisnili brez popravkov; naloga z nekaj popravki; jezikovni popravki / popravek volilnega imenika
   ♦ tisk. popravki seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami
   // kar spreminja, popravlja kaj sploh: meja je v glavnem ostala - s popravki od pet do deset metrov
2. 2. razglasitev vesti, trditve za netočno, pomanjkljivo, navadno v časopisu: avtor članka je zahteval, naj se objavi popravek; preklici in popravki / poslati uredništvu popravek
3. 3. zastar. popravilo: porabiti denar za popravek hiše
4. 4. mat. postopek, s katerim se popravi pokazana vrednost: narediti popravek
   // vrednost, za katero se popravi pokazana vrednost, da se dobi pravilna vrednost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

1. 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa: zaspal je, zato je pozen; pozni ste za gledališče / ekspr. pozen si z opravičilom že prej bi se moral opravičiti
   // pozni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni
2. 2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: pozen izid knjige; pozen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako poznim uspehom zapoznelim
   // pozna setev; danes imamo pozno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo pozno pozno dozorelo
   // ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov pozni prihod nas je zmotil; pozno branje jo utruja / ekspr. danes bom pozen bom pozno prišel (domov)
3. 3. od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že pozen večer, ko so se razšli; pozna jesen, pomlad; šiva do pozne noči; pozno popoldne / prišel je v poznih (večernih) urah pozno zvečer; ekspr. ura je že pozna pozno je že
   // dočakal je pozno starost visoko
   // pozni srednji vek zadnje obdobje; pozna antika
   ● ekspr. občudovali ga bodo še pozni rodovi še dolgo bo slaven, občudovan
4. 4. ki doraste, dozori v razmeroma daljšem času: pozni krompir; cveteli so pozni nageljni; pozne češnje; pozne in zgodnje sorte
5. 5. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti poznejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, poznejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v poznejšem razvoju; tudi poznejše operacije niso uspele / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, poznejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, poznejših reklamacij ne upoštevamo
   // nanašajoč se na osebo, ki bo v kakem stanu, poklicu, funkciji, zdaj pa še ni: poznejši minister; njegov poznejši sodelavec
   ♦ gozd. pozni les gostejša plast lesa v letnici; um. pozni barok; pozna gotika; vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotina

pôzno 
1. 1. prislov od pozen:
   1. a) danes smo pozno jedli / pozno je šel na vlak / že precej pozno je za prijavo
   2. b) vrnil se bo pozno; prihajal je vsak večer pozneje / zelo je že pozno pozno zvečer
      // pozno popoldne so odšli; govorili so pozno v noč
   3. c) pridi pozneje; morda se bo pozneje spomnil / prišla je uro pozneje, kot je rekla; ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne pozneje / leto (dni) pozneje je umrla še mati
2. 2. v presežniku poudarja skrajnost določenega roka: nalogo mora oddati najpozneje do konca semestra; dolg mora vrniti najpozneje v enem letu
   ● ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; bolje pozno kot nikoli tudi z zamudo opravljeno dejanje je vredno priznanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.