pór -a in pòr pôra m (ọ̑; ȍ ó) kulturna rastlina s širokimi podolgovatimi listi ali njeni mesnati listi: gojiti por / zrezati por na kolesca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
póren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poro: porna velikost
♦ teh. porni volumen vsota prostornin vseh por v snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
poročíti1 -ím dov., poróčil (ī í) - 1. po določenem postopku narediti, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: to je matičar, ki ju je poročil / na tem uradu jih veliko poročijo
- 2. ekspr. dati, oddati v zakon: oče jo je hotel poročiti s premožnim fantom
- 3. pog. poročiti se s kom: poročil je staro prijateljico; nobena ga ni hotela poročiti
poročíti se postati pred družbo, javnostjo priznan kot mož ali žena koga: pred pustom se je z njo poročil; rada bi se poročila / poročiti se iz ljubezni / cerkveno, civilno se poročiti
// nav. ekspr., s prislovnim določilom s poroko spremeniti življenjske okoliščine: poročiti se na dom; poročila se je na kmete, v mesto / dobro, slabo se poročiti
poročèn -êna -o: poročen moški; sta že poročena; dve leti je bila poročena z njim / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Dolenc, poročena [por.] Zore
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pórov in pôrov -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na por: porovi listi / porova juha, omaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.