gáudium tudi gávdij -a [gau̯d-] m (ā) knjiž., redko razigrano, poredno veselje: profesorjeva smola je povzročila velik gaudium med dijaki;
ekspr. to ti je bil gaudium
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
poréden -dna -o prid., porédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: poreden otrok;
bila je poredna / učenci so bili na izletu precej poredni nedisciplinirani, neubogljivi // ekspr. dobrodušno zbadljiv, šaljiv: ta poredni človek jo je zmeraj dražil / poreden pogled, smehljaj nagajiv
● zastar. poreden človek hudoben, slabporédno prisl.: poredno se mu je nasmehnila; poredno jo je uščipnil v lice; poredno vprašati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
porédnost -i ž (ẹ́) lastnost porednega človeka: jezila jo je otrokova porednost / iz porednosti je to naredil / ekspr. sama porednost te je zelo si poreden // nav. mn. poredno dejanje: naveličal sem se tvojih porednosti; to so le otroške porednosti
● star. o njem ni nikoli slišala kakšne porednosti česa slabega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
zasméjčkati se -am se dov. (ẹ̑) otr. zasmejati se: punčka se je poredno zasmejčkala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.