brej -a prid. brej:
Serna kadar shlishi mozhnu sargarmeiti ſe taku prestrashi de zhe je breia im. ed. ž ſvoj porod povershe (V, 5) ǀ ena breia im. ed. ž ouzhiza noſſi belu, ali zhernu jagnizhe (V, 604)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
gnoj -a m gnoj:
gnui im. ed. teh grehou ſe sbera ǀ n'en gnoi tož. ed. ſo ga bily vergli ǀ poln ran na gnoju mest. ed. leshal ǀ Job je molil na gnoiu mest. ed. leshezh, Salomon pak na poſteli ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu mest. ed., inu negnuſnyh meiſtoh pokopleio ǀ Job je molil na gnoiv mest. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kačji -a prid. kačji:
Kamenzhek je bil ta kazhi im. ed. m jeſik, katiri je bil sazhel marmrat zhes G. Boga ǀ perleti en kazhi im. ed. m jeſik, sadene v' leta tadu, ga resnasha, marmra, opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi ǀ Oh neuſmileni otrozi! oh kazhy im. ed. m porod ǀ tu drugu truplu je bilu kazhje im. ed. s s' dolgim repam ǀ Spumni de greh nebo tebi odpuszhen, aku nepovernesh tu dobru imè katiru ſi drugen odvſel skuſi tvoj kazhi tož. ed. m jeſik ǀ s' petò kazhjo tož. ed. ž glauo potrejti imà ǀ de ſi lih imaio kazhio tož. ed. ž podobo, ali nimaio naturo ſtrupeno ǀ Oh kazhi im. mn. m, prekleti, inu hudizhavi takorshni jeſiki ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje im. mn. ž jese, te vſtekle nevoshlivoſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kamenje -a s kamenje:
kameine im. ed., inu lejſſ tulikajn vela, kakor je velal ob zhaſſu Numa Pompiliusa ǀ tu Camenje im. ed. je shelelu poſtela ratat ǀ kamen verhu kameina rod. ed. ne bo oſtalu ǀ nejſte is kameina rod. ed. ampak is meſsa ǀ is kamejna rod. ed., kateru raven S. Stephana ſe mala ǀ kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona, noge s'kamènia rod. ed. ǀ je ſposnal mozh, inu nuz tiga Kamejnia rod. ed. ǀ tu kamenje tož. ed. odvalj, tiga mladenizha vun slejzhe ǀ Natu ſo ony kamejne tož. ed. pobirali ǀ tu kameine tož. ed. bo v' kruh preobernil ǀ ſi ſturila lahku tu teshku kamine tož. ed. ǀ ſo hoteli Nashiga Odreshenika s' kameinam or. ed. pobiti ǀ G. Bug je bil sapovedal s' kameinam or. ed. poſſuti, inu umorit Achana ǀ ſò njega s' kamejnam or. ed. poſsipali ǀ tiga druſiga ſo s' kamainam or. ed. pobyli ǀ ta mladi porod potouzhe s'Camejnam or. ed. ǀ Jeremia Preroka ſo bily s'kamejnam or. ed. poſsuli ǀ TaKushne Mojſeſs je sapovedal s'Kameniam or. ed. poſipat ǀ Stephan ſe pusti s'kamenjam or. ed. poſsuti ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom or. ed. teh S: Sacramentu ǀ ſò njega s'kamenjem or. ed. poſsipouali ǀ s'kamejniam or. ed. poſsuti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
le-ta -ta zaim. le-ta:
gdu je leta im. ed. m tulikain preuseten zholvik ǀ letà im. ed. m nebo isvelizhen, ampak fardaman ǀ Modeſtus, Lata im. ed. m je bil skrivaj en bogaboyezhi karshenik ǀ Leta im. ed. ž pergliha je polna skriunusti ǀ kaj s' ena lepa reizh je leta im. ed. ž ǀ Letà im. ed. ž vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy porod lubi ǀ letu im. ed. s ne bo mene prestrashilu ǀ KulikuKrat ſe letù im. ed. s ob naſhim zhaſsu sgody ǀ raunu letuje im. ed. s+ sfetoval David rekozh ǀ je bil pokopan v' paklu, od letega rod. ed. m pishe Pater Gabriel de Vega ǀ od letiga rod. ed. m greha v' obeni drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete ǀ eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete rod. ed. ž nemore doſezhi ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè rod. ed. ž Dohtary nimaio beſsed ǀ s'lete rod. ed. ž S. Lubesni ſe sposna ali ſmo pravi ſhulery Chriſtuſhavi ǀ Ajdje neſo hoteli letega rod. ed. s vervat ǀ Letemu daj. ed. m Svetimu Moſhu ſe je bil prikasal Angel ǀ letimu daj. ed. m en dober sfet n'hozhete dati ǀ samerkajte eno ſtrashno hiſtorio skoraj gliha latei daj. ed. ž v'tem Svetem Evangeli samerkano ǀ Ta nar mozhneshi je ſrezha, sakaj letej daj. ed. ž obeden nemore ſuper ſtati ǀ Pater Aloyſius Novarinus leta tož. ed. m urshoh da ǀ v' leta tož. ed. m Sveti shpegu ſe bomo gledali ǀ zhes leta tož. ed. m potok nei ſo hoteli ty Sloni, ali Elofanti pojti ǀ na leta tož. ed. m pak ſò bile poſtavile ta Sveti Vblat ǀ v'leta tož. ed. m greh padeio ǀ Letiga tož. ed. m ži. Aſtrologa s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi ǀ raunu leto resnizo tož. ed. ž je samerkal Caietanus ǀ ſe je bil ſalubil v'leto tož. ed. ž Philiſtersko sheno Dalilo ǀ ſposna pravizo Boshijo, inu zhasti letò tož. ed. ž ǀ letho tož. ed. ž reſnizo nam je hotel Chriſtus dati saſtopit ǀ Skuſi loto tož. ed. ž hisho Boshjo ſe je troshtal Jacob ǀ vſe letu tož. ed. s kar imash od njega dobrute ſi ti prejel ǀ Chriſtus nam je letù tož. ed. s sapovedal ǀ she zhes letù tož. ed. s ſe je shpot dellala ǀ Satorai v' letu tož. ed. s S. ime je ſaupal ǀ kadar bi prishal v'letu tož. ed. s mestu en kaukler ǀ letubodem tož. ed. s+ poterdil s'tem kar samerkam v 'viſsokijh peſmah ǀ latu tož. ed. s my ſmò dolshni ſturiti pred ſpuvidio ǀ jeſt ſim v'letem mest. ed. m, inu unem grehu sapopaden ǀ v' letem mest. ed. m ſtanu ſe je taku lepu sadarshal ǀ per letej mest. ed. ž pravdi v'prizhe ſe bode nashal ǀ Bug nej ſtuaril semlo sa nashe isvelizhaine, ampak de po letei mest. ed. ž raishamo ǀ enkat je vidil Rihteria Nebeſkiga v'letej mest. ed. ž podobi ǀ Bug sheli tu zhlovesKu ſerce, saKai v'letem mest. ed. s imaio grunt, inu sazheteK vſe zhednosti ǀ pod letem or. ed. m hraſtam ym bom mogal pridiguat ǀ G. Bug s' leto or. ed. ž gajshlo je shtrajffal ludy ǀ sakaj jest danaſs moije Poshlushauze s'leto or. ed. ž nenuzno pridigo gori dershim ǀ nad letem or. ed. s ſe zhudi Isaias ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame, inu s'letem or. ed. s sashenta ǀ leta im. dv. m dua Sveta Jogra rada ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ Chriſtus skuſi ſvojo ſmert tudi leta tož. dv. m dua folka, katera ſama ſta bila takrat na ſvejti je hotel potalashit ǀ v'leteh mest. dv. dveh perglihah ǀ en lep Exempel na leteh mest. dv. dveh vduvah imajo vſe vduve ǀ gdu ſo lety im. mn. mn., Katere Bug n'hozhe imèti ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij im. mn. m s'unanij bi pershli ijh poshlushat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti im. mn. m potreſsi ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete im. mn. ž vus folk so bile pregnale ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat, try leteh rod. mn. urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu ǀ edn leteh rod. mn. je bil Lucius Quintus ǀ letteh rod. mn. Citer ſe boy ǀ skuſi pijanoſtu hudizh vaſſ v' druge velike grehe, is letih rod. mn. pak v' paku perpravi ǀ Eny letyh rod. mn. ſo kakor ta rodovitna oljka ǀ Sdaj povejte vy meni ſe morite letem daj. mn. perglihat ǀ Lete tož. mn. m shtrike Eua je bila ſpredila s'ſvojo nepokorzhino, inu v'lete tož. mn. m ta zhleveski ſpol ſamotala ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete tož. mn. ž nadluge, inu reve ste padli ǀ na leteh mest. mn. kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit ǀ kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh mest. mn. pridigah nashal ǀ Chriſtus bo vmej letemi or. mn. ǀ S' letemi or. mn. beſſedami Sveti Evangeliſti nam ſo hoteli dat saſtopit ursoh ǀ s'letemi or. mn. doſeshe vſe karkuli ena dusha sheleti more ǀ Maria Diviza ſe je bila ob taisti uri ſmertni perkaſala, inu s'letemy or. mn. beſsedamy troshtala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mati -tere ž mati:
eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati im. ed. gredo pozhjvat ǀ kakor ena Matti im. ed. lubi ſuoje edinu deteze ǀ ſo saupali v'proshno suoje mattere rod. ed. ǀ jest ſe ne boijm drugu, semuzh moje matere rod. ed. ǀ Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij, ſdereio s'ozheta, inu mater rod. ed./mn. vſe karkuli morio ǀ ſvoy Materi daj. ed. je bil puſtil trebuh resprati ǀ Bug je letu sapovedal Ozhetu, inu Matteri daj. ed. ſturiti ǀ Mari Divizi ſvoy narſvèteshi Mateti daj. ed. je napruti shal ǀ Bo una hzhi pres vſiga Konza ſe toshila zhes ſvoio Mater tož. ed. ǀ kadar ta lubi otrok je ſvojo Matter tož. ed. kejkej proſsil ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu Moshu ſtala, inu ti dekliza per tvoji Materi mest. ed. ǀ ſo nashli Detètce s'Mario njegovo Materjo or. ed. red ǀ sestra s'sestro, ſyn s'materio or. ed. ſe prauda, ſe krega, inu ſaurashi ǀ matere im. mn. suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile ǀ ah neuſmilene takushne mattere im. mn., katere taku poſsabio na dolshnust pruti ſvojm otrokom ǀ vſy taiſti, kateri od bogaboyezhih ſtarih nerodovitnih Mater rod. mn. ſo bily rojeni ǀ kulikain takushnih neusmilenih ozhet, inu matter rod. mn. ſe najde ǀ Angely Matteram daj. mn. ſo bily osnanili nyh porod
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
medved -a m medved:
Medved im. ed. taku dolgu ſvoj porod lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi ǀ Ta Medvèd im. ed., kakor samerka de glava teshka, inu bolna mu rata sa volo te hude krijvi ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat, pſs lajat, medvid im. ed. marmrat, inu sobe Kasat ǀ Lev je leshal per jelenu, metved im. ed. per volu ǀ sdaj v'podobi eniga leua, sdaj eniga medveda rod. ed., sdaj eniga lintvorna ſe je njemu perKasal ǀ Kazhi je dall ſtrup. Medvedu daj. ed. je dall zate. Levu krample ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu mest. ed. ǀ ſta bila pertekla dua Medveda im. dv. ǀ je bil zhes lete otroke poslal dua medveda tož. dv., katera ſta bila reſtergala te otrozhizhe ǀ meduedy im. mn. ſo yh bili reſtargali ǀ ty paklenski Medvedi im. mn. vaſs nebodo reſtargali ǀ levi, inu medvedij im. mn. ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona … Jeleni, inu medveti im. mn., kakor S. Blaſſa ǀ s'vſt tyh levou, inu medvedou rod. mn. ǀ Angelom je dal Nebeſſa … medvedom daj. mn., jelenom, inu drugi sverjazhini borshte, inu puszhave ǀ vezhkrat ſim leve, inu medvede tož. mn. premagal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
medvedov -a prid. medvedov:
Medved taku dolgu ſvoj porod lishe, dokler pravo medvedavo tož. ed. ž podobo vudobi (I/2, 160)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mesto -a s mesto, tj.
1. večje utrjeno naselje:
tu meſtu im. ed. m Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ raunu v'teh revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu im. ed. Ieruſalem ǀ s'taisto skrinjo ſo bilij odperli vrata tiga mesta rod. ed. Hiericho ǀ blisu tiga meſta rod. ed. Bomberg ǀ od Ierusalemskiga mesta rod. ed. pojdemo v'tu mestu tož. ed. ſamario ǀ rauen tiga mesſta rod. ed. ſichem ǀ na kresni vezher jo vun s' mejſta rod. ed. pele ǀ je bil ta mozhni sijd tiga mejsta rod. ed. Hiericho okuli vergal ǀ kateriga ſo bily s'mesta rod. ed. ſtepli ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu tož. ed. Athenes prishal ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga taistu mestu tož. ed. martra ǀ cellu mejſtu tož. ed. Hiericho ie bil konzhal ǀ v'tem meſti mest. ed. Ceſarea je bila ena Matti ǀ po meſti mest. ed. je tekal, inu na vus glaſs je vpyl ǀ gdu bi bil v'mesti mest. ed. de bi ne tekel njega gledat ǀ V'tem Mesti mest. ed. Thebes shest taushent na enkrat je bilu martranih ǀ v' tem meſte mest. ed. Madrit je bila ena shlahtna dekelza ǀ Purgerij v'tem meiſti mest. ed. antiochia imenovanem ǀ v' tem mejſtj mest. ed. Colonia ſta bila dva kupza ǀ pred tem Ceſſarskim meſtam or. ed. Dunai ǀ vſe nyh meſta im. mn., inu deſhele bodo pokonzhane ǀ vſe katolish Mesta im. mn., vſi Verni Firshti, inu Ceſarij, vſi niskiga, inu viſokiga ſtanu zhast, inu hualo mu pojeio ǀ vſy ſte s' meſt rod. mn. beyshali v' puszhave ǀ veliku Mest rod. mn. Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo ǀ S. Jacob bo Compoſtello, inu she druge meſta tož. mn. shermal ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi mesta tož. mn., deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi turne, inu mejſta tož. mn. ǀ Jeſt ſim tebe po hribah, inu dolinah, po vaſeh inu meſtah mest. mn. iskal ǀ vslatyh kozhyah po nyh mestoh mest. mn. ſo yh pelali ǀ u'teh uelizijh mejſtah mest. mn., de Antuerharij ſo niih shtazune imeli 2. prostor:
laſtnu mejſtu im. ed. Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil ǀ ſamu taistu mejstu im. ed., kir tern tizhij imu vrshoh ſe toshit ǀ neuprashate kaj je s' enu meiſtu im. ed., katiru grem vam perpravit ǀ ſerce je taistu meistu im. ed., v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta rod. ed. neperpuſtite temu peklenskimu jeshu ǀ ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta rod. ed. preſeliti ǀ obedn ga nej mogal is mejſta rod. ed. ganiti ǀ nej imel mejsta rod. ed. de bi mogal pozhivat ǀ s'mejsta rod. ed. ganit ſe nemore ǀ ſvejsde pak s' meiſta rod. ed. ſe neganeio ǀ ty brumni inu prauizhni nemajo meista rod. ed. ǀ jo poſtavi na enu skriunu mejſtu tož. ed. ǀ na gvishnu mejſtu tož. ed. ſe skrje ǀ takushnim per Misi tu pervu mejstu im. ed. ſo dali ǀ dobra beſſeda dobru mejstu tož. ed. najde ǀ ti bi ſe pofliſſal tvoje blagu na enu gvishnu ſigurnu meiſtu tož. ed. preneſti ǀ Kir edn ima ſvoje laſtnu majſtu tož. ed. tamkaj ner raishi prebiua ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti mest. ed. ǀ na taistim mejsti mest. ed. en altar ſturj ǀ snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom or. ed. (?) oſtane ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah mest. dv. biti v' naterlih vishi ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta tož. mn. vode poſtavil, inu morje ǀ premislite vſe druge meiſta tož. mn., kamar hodite ǀ po vſyh mejſtah mest. mn., inu kotah celiga ſvejta ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh mest. mn. pokopleio Beseda se v pomenu ‛večje utrjeno naselje’ praviloma piše s korenskim e, v pomenu ‛prostor’ pa z ei/ej. Podobno sekundarno ločevanje je tudi v češčini, prim. město ‛večje utrjeno naselje’ poleg místo ‛kraj, prostor’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mlad -a prid. mlad:
kakor je bil to arznio vſhil, prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad im. ed. m postal ǀ Kadar ſim bil mladt im. ed. m, en dan s'Kusi oknu ſim na plaz gledal ǀ Vni mladi im. ed. m dol. vſame eno hudo Babo, zhe je li bogata ǀ Ti ſi lepa, mlada im. ed. ž bosh sapelana od taistiga Gospuda ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga rod. ed. m Tobiaſa ǀ Archangel Raphael je timu mladimu daj. ed. m Tobiaſu djal ǀ ta mladi tož. ed. m dol. porod potouzhe s'Camejnam ǀ kaj s'en hudizh je bil omotil vniga mladiga tož. ed. m ži. firshta ǀ vidi na gaſsi eno mlado tož. ed. ž sheno offertnu guantanu ǀ Vshivaimo lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi im. mn. m ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari, inu mladi im. mn. m napruti njemu gredò ǀ ty mlady im. mn. m levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio ǀ dokler te mlade im. mn. ž tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij ǀ ozhy od teh mladih rod. mn. Gospudu nej obernila ǀ v' tovarshtvi teh mladyh rod. mn. ǀ pohujshaine tem mladem daj. mn. dati ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom daj. mn., kakor ſtarom ǀ ti vſe tuoje mlade tož. mn. m dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel ǀ Iest vidim tankaj ene mlade tož. mn. ž pershone, katere ſemkaj gredò ǀ per teh mladih mest. mn. ludeh, malukadaj ſe kaj dobriga shlishi primer.> Ta mlajshi im. ed. m je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ Jeſt ſim ta mlaishi im. ed. m, mene sadene sberat ǀ je djala k' timu mlajshimu daj. ed. m Synu ǀ ſamiga tiga mlaishiga tož. ed. m ži. brata doma ſo puſtili ǀ de bi ty mlaishi im. mn. m vidili ſvoje ſtarishi shiveti po sapuvidi Boshi ǀ Druge she mlaishi im. mn. ž ſo mosha vſele mladi m mn. mladiči:
Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi im. mn. m ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe dokler pravu vidio ǀ Ierebize vuzhè ſvoje mlade tož. mn. ſe skrivat pred Lovizom ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade tož. mn., yh vuzhi po ſvoij naturi mlajši m mn. otroci:
Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim, sagvishnu imate zhaKat, de vaſhij mlajshii im. mn. vam bodo sturili ǀ de bi ty ſtarishy imeli od leteh, ſvoim mlaishom daj. mn. govorit, inu pravit ǀ drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom daj. mn. veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ vuzhiteſe vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba sa isvelizhejne vashim mlajshim daj. mn. shkerbeti ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom, kadar ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi tož. mn. v'ſtrahu Boshym srèditi z mladega v mladosti:
Vdo Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati ǀ Kaku ſe bo tebi godilu, kateri smladiga ſe ſi bil grehom podal ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski leben podala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nagnusen -sna prid. nagnusen:
Koku vumadeshan, inu negnuſen im. ed. m Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ Ta kateri ima zherno dusho kakor ta negnuſni im. ed. m dol. oru ǀ ta skleda je bila negnusna im. ed. ž, nesnashna, inu ſmerdezha ǀ pres gnade Boshje, inu Smerdezha, inu negnuſna im. ed. ž v'greheh je leshala ǀ pred Bugam nagnusna im. ed. ž ratash ǀ pride s'tuojga negnusniga rod. ed. s, inu nezhistiga serza ǀ vener shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu daj. ed. m grehu nepadaio ǀ tej negnuſni daj. ed. ž nezhiſtoſti je bila podana ǀ Ieſt dishim, ali drugiga ne, ampak ta negnuſni tož. ed. m dol. ſmrad paklenski ǀ je bilu njemu svishanu de ta mutaski negnusni tož. ed. m dol. greh je tribal ǀ ſo molili … Tiga negnuſniga tož. ed. m ži. Vulkana ǀ pade v'eno teshko, negnusno tož. ed. ž boleſan ǀ rayshi v'njeh negnuſni mest. ed. ž bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim gorezhim lintuornu, kateri duej negnusni im. dv. ž kroti ſo perſy tergali ǀ Oh kaku negnuſni im. mn. m ſo takorshni kupzy ǀ My pak ſmo ene negnusne im. mn. ž muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ zhèſta, po Kateri te negnuſne im. mn. ž shivali hudih miſly, inu greshnih shejl hodio ǀ kar prezej vſe kapelze nagnusne im. mn. ž shabe rataio ǀ ſa volo naſhijh nagnusneh rod. mn. grehou ǀ od teh nagnusnih rod. mn. gob je bil osdravil ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih rod. mn. lushtu sapelati ǀ ſo en ſpomin teh negnusnih rod. mn. greshnikou ǀ moje velike, inu negnusne tož. mn. m grehe poshlushate ǀ ludje, inu shivina negnusne tož. mn. ž, inu britke rane ſo vshafali ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … Iob ſvoje negnuſne tož. mn. ž rane ǀ On je vſel prozh te nagnusne tož. mn. ž rane tem gobaſtom ǀ v'shpot, inu v'negnusne tož. mn. ž bolesni vaſs perpravi ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh mest. mn. meiſtoh pokopleio ǀ s' temi negnusnimi or. mn. gobami je bil obdan ǀ s'negnusnimi or. mn. gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi or. mn. shabamy ǀ s'temy negnusnimy or. mn. gobamy tega greha ſo obdani ǀ s'temy negnuſnimy or. mn. gobami ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij negnuſnimij or. mn. gobamij shtrajfal primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi Kakor ene Krote, shnable nagnuſnishi im. mn. ž Kakor tega modraſsa presež.> ta ſadna teh shenskih pershon je bila ta ner negnushnishi im. ed. ž ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu mejſtu, kir … ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe … v' noſsu ta ſmrat ner nagnusniſhi tož. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nositi -im nedov. nositi:
obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj noſſit nedol. Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti nedol. ǀ katera je imela v'ſebi noſſiti nedol. ſvetiga Duhà pò oſnanovajna Angela Gabriela ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau na vratu noſsit nedol. ǀ Ti bosh vidil moje rame, katere imaio grehe tiga ſvejtà noſsiti nedol. ǀ vſy vkupai prideio, ſe sazhne na miso noſit nedol. ǀ Ti noſſish 2. ed. tvojo shlahnuſt v'zheulah ǀ tebi ſe nespodobio takorshni gvanti, kakor yh noshish 2. ed. ǀ kadar bi edn shelel vejdit, aku ena breia ouzhiza noſſi 3. ed. belu, ali zhernu jagnizhe ǀ kaj s'ene poshte y noſsi 3. ed. tista baba ǀ taiſti je ozha tiga otroka, Kateriga nosi 3. ed. ǀ nenoſi +3. ed. velike teshave, ampak li tulikajn je njemu sa shivejne potrebnu ǀ kakor sdaj my Capucinery noſſimo 1. mn. ǀ hozhe de v'serzù drukaniga noſsimo 1. mn. ǀ ta luzh vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò, de ſi glih po vejtru io nenoſsimo +1. mn. ǀ kateri Christuſhavu ime noſsite 2. mn. ǀ pre teshke butare noſſite 2. mn. ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte de nejſte moshie, inu de hlazh nenoſite +2. mn. ǀ kumaj try dny shuline noſſio 3. mn. ǀ kakor ſlonij kateri celle turne noſsio 3. mn. ǀ h' bolnikom, ali s' proceſſio S. Rus. T. noſio 3. mn. ǀ porod tega greha v'njeh vejsti nuſsio 3. mn. ǀ Perpogni tvoje rame jo noſſi vel. 2. ed., inu ſe neuperaj ǀ en orru je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil del. ed. m ǀ shitu je v' malen noſsil del. ed. m ǀ leta nej li slato Krono na glavi noſil del. ed. m ǀ devet meſizou je tebe v' ſvojm teleſſi teshku noſſila del. ed. ž ǀ s'ſabo je noſsila del. ed. ž eniga ſtrupeniga gada ǀ kadar yh je naſsila del. ed. ž, porodila, inu dojla ǀ ſo noſſili del. mn. m ſrajzo is zhiſtiga platna ǀ ſó na zheulah luno noſili del. mn. m ǀ njega v' ſvojm ſerzi udrakaniga bodo noſſile del. mn. ž do ſmerti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
oznaniti -im dov. oznaniti, sporočiti:
s'kuſi Preroka Elia ym puſti leto shtrajffingo oſnanit nedol. ǀ nejſim perſilen takushne hude, inu ſtrashne zajtinge Nem. Nem. perneſti, inu osnaniti nedol. ǀ s' veſſeljam gre osnanit namen. te dobre zaitinge Noeſſu ǀ jeſt nerad vam oſnanem 1. ed., inu povem, de v' kratkem zhaſſu pujdetec is tiga ſvejta ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem, inu osnanem 1. ed. ǀ nam perneſſe veſſeli ſpumlat, inu nam oſnani 3. ed., de je sima preshla ǀ Danaſſ ty Angeli Nebeſhkj veliku veſſejle oſnanio 3. mn. ǀ Ali sakaj ner pervu neoſnanio +3. mn. uni Vduvi ǀ eden v' mej vami nam je bil dobre zajtinge oſnanil del. ed. m ǀ kakor njegovimu Ozhetu Zacchariaſu Angel Gabriel ozhitnu je bil osnanil del. ed. m ǀ Rojſtvu tuoje Porodniza Boshja Maria Diuiza veliku veſselje je oſnanilu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ ſo bili njemu oſnanili del. mn. m, de v' kratkem imà umreti ǀ Angely Matteram ſo bily osnanili del. mn. m nyh porod
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pokopati -pljem/-am dov. 1. pokopati:
na tihoma puſti tu greshnu truplu na britoff pokoppati nedol. ǀ kadar ſo imeli pokoppat nedol. truplu S. Jacoba ǀ ga hozhemo shiviga pokopati nedol. ǀ jo poſti zhaſtitu pokopat nedol. ǀ ſakaj yh ſapele, inu v'globozhino tega pogubleina pokople 3. ed. ǀ letei Firshtni po ſili divishtvu vſame, inu de bi ſe neſvejdilu jo vbye, inu pokoppà 3. ed. ǀ Strauſſ pak ſvoje jaiza pokopà 3. ed., inu skrie v' pejſik ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh pokopleio 3. mn. ǀ ga ven graben pokoppaio 3. mn. ǀ ga pokopaio 3. mn. v' veliko Zerku ǀ ſe vſmili zhes njega, ter grè k' gaugam de bi ga doli vſel, inu pokoppal del. ed. m ǀ s' mosham je bila pokoppala del. ed. ž vſe ſvoje poſvejtne lushte ǀ ta dua ſta bila is krisha doli vſela tu S. Reshnu Tellù, inu tajſto pokoppala del. dv. m ǀ veni ſami ſraizi bi me pokoppali del. mn. m ǀ zupernio yſzhejo, de bi mosha umorile, inu pokopale del. mn. ž 2. zakopati:
po nyvi mejzheio, v' semlo jo pokoppaio 3. mn. pokopati se pogrezniti se:
kadar eden ſe poda kraſt, golufat inu drugem blagu jemati, teshku more nehat, temuzh vſe skuſi globokejshi ſe pokopa 3. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
porod -a m 1. porod:
zajt tega poroda rod. ed. pride ǀ vra nje poroda rod. ed. ſe perblishuje ǀ kadar bolezhine tiga poroda rod. ed. ſo jo bile periele ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu, inu nevarnimu porodu daj. ed. obſodil ǀ kakor ſe bere od Sampſona, od Joanneſa Karſtnika, Angely Matteram ſo bily osnanili nyh porod tož. ed. ǀ de ſi lih na porodu mest. ed. je veliku terpela ǀ veliko martro v' porodi mest. ed. je terpela ǀ Maria v'porodu mest. ed., inu sa porodom or. ed. je Diviza postala ǀ dua dny pred porodam or. ed. ǀ koku nevarni ſo porodi im. mn. shenskem pershonam ǀ jeſt ſim taku medla, inu suha ratala, sa volo porodo rod. mn. moyh otrouk 2. zarod:
Oh neuſmileni otrozi! oh kazhy porod im. ed. ǀ nje porodt im. ed. poprej Kakor drugim shkodi, resgrise, inu restarga trebuh ſuoje matere ǀ Ta nepametna shivina vezh skerbi sa ſvoj porod tož. ed., kakor vy sa vashe otroke ǀ Medved taku dolgu ſvoj porod tož. ed. lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi ǀ Greshnik je raunu Kakor Kazha, Katera snoſsi ta strupeni porodt tož. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
potolči -čem dov. potolči:
Jeſt pak tudi hozhem Apolloni sobe potauzhi nedol., inu podrejti ǀ sobe potouzhi nedol., inu podrejti ǀ po lejti poshlem tozho de vashe vinograde pobye, ſozhiuie potolzhe 3. ed. ǀ ta mladi porod potouzhe 3. ed. s'Camejnam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
povreči -vržem dov. povreči:
Serna kadar shlishi mozhnu sargarmeiti ſe taku prestrashi de zhe je breia ſvoj porod povershe 3. ed. (V, 5)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
skrbeti -im nedov. skrbeti:
Mosh, inu shena obodua imata ſa hishno potrebo skerbeti nedol. ǀ tudi vy imate vuzhiti, inu skerbejti nedol. sa otroke od Boga vam dane ǀ s'eno malo rèzh tulikain bi ſe imelu skerbèti nedol. ǀ ſi tudi dolshna skarbèti nedol. de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ Satu nemate ſkèrbeti nedol. ǀ veliku vezh imeli skarbeti nedol. sa dusho ǀ pustite li meni skarbejti nedol. ǀ imamo ſe fliſſat, mujat, inu skerbeiti nedol. ǀ sa isvelizhejne vashim mlajshim shkerbeti nedol. ǀ je sapovedal ſvoim bratom Duhounim, de nemajo skerbiti nedol. sa te posvetne rizhy ǀ jeſt skerbim 1. ed. ſam ſabe, inu sa mojo hisho ǀ Ieſt nuzh, inu dan sKarbim 1. ed., inu ſe trudem ǀ tulikain skerbish 2. ed. sa tu posvejtnu, de cilu sa tu nebeshku poſabish ǀ Vezh skarbish 2. ed. de bi ſe nesmotil kadar s'enem zhlovekam govorish ǀ shivina vezh skerbi 3. ed. sa ſvoj porod, kakor vy sa vashe otroke ǀ ſe fliſsa, ſe muia, skarbi 3. ed., inu vezhkrat v'nevarnost ſe poda ǀ nej vſakateri sa ſebe skerbj 3. ed. ǀ kadar bi uni kupz tulikain skerbel sa Nebu, kulikain skarbij 3. ed. sa dobizhik ǀ obeden ble nezzhuje, inu neskerby +3. ed. ǀ ty neverni Ajdje ſo diali, de Bug neskerbi +3. ed., inu nesmisli na lete semelske rezhy ǀ stukrat vezh skarbimo 1. mn. sa telu kakor sa dusho ǀ veliku vezh lubite, inu skarbite 2. mn. sa vasho dusho, kakor sa vashe telu ǀ cilu neskerbite +2. mn. aku snaio pravu ſnaminie S: Chrisha ſturiti ǀ Neſrezhni pak ſo taisti ſtarishi, kateri ne skerbè 3. mn., inu ſe nepofliſsaio ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ ty ſtarishi vezh skarbè 3. mn., de ena lodriza vina, en mernik shita ym poslu negrè, kakor de bi nyh ſyn, alj hzhi poslu na shli ǀ je rejſs, de vezh nekateri sherbe 3. mn. sa ſvoje tize, katere v'fulaushi imaio, kakor sa ſvoje otroke ǀ vezh shkarbè 3. mn. sa telu, kakor pak sa dusho ǀ kateri sa drugu neskarbè +3. mn., ampak de bi veliku blaga ſvoym otrokom sapustili ǀ gledaj, inu skerbi vel. 2. ed., de nebò obeniga pomankajna imela ǀ ſa dusho, sa dusho skarbite vel. 2. mn. N: N: katera do vekoma imà v'Nebeſhkim krajleustvi prebivat ǀ odprite vſhe enkrat vaſhe ozhij, inu skerbite vel. 2. mn. ble sa vasho dusho ǀ kadar bi uni kupz tulikain skerbel del. ed. m sa Nebu, kulikain skarbij sa dobizhik ǀ vezh je skarbel del. ed. m de bi Bogu shlushili ǀ on je molil, inu sa isvelizhejne ſvoje dushe skerbil del. ed. m ǀ zhe vſamem kmeta bo vezh sherbil del. ed. m ſa voli, inu kraue, kakor ſa sheno ǀ de bi neskerbil +del. ed. m sa pokoppalszhe ſvojga Ozheta ǀ moja luba Matti je skerbela del. ed. ž sa isvelizhejne moje dushe ǀ kaj h' temu pravite vy dua Sveta Jogra? katera ſama od ſebe nejſta nezh marala, inu skerbela del. dv. m ǀ Vij pak ſte li skerbeli del. mn. m sa vaſhe truplu ǀ taku majhinu ſo sa nyh isvelizhejne skarbeli del. mn. m ǀ je bil te shenske Perſone taku oſlepil, de vekshi tall nyh nej po drugem ſo skerbele del. mn. ž ampak lepotizhit ſuoie oblizhe, zartlati ſvoie meſſu, inu ſuoy shivot
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
srna -e ž srna:
Serna im. ed. kadar shlishi mozhnu sargarmeiti ſe taku prestrashi de zhe je breia ſvoj porod povershe ǀ nashe lubesni ſo ſerne im. mn., Katere na enim mestu dolgu neostanejo ǀ Saturnu ſò offrovali ludy … Diani, ſerne tož. mn. ǀ Isak ijh je iejdil sa sajzhe, ali serne tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
strašan -šna prid. 1. strašen:
en ſtrashan im. ed. m vuol je bil pertekil ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen; nekadaj ſtraſhan im. ed. m, sdaj lubesniu ǀ taiſti ſtrashni im. ed. m dol. ſodni dan bò poln ſmeshnave ǀ de bi ta nagli, inu strashni im. ed. m dol. potreſs imel semlo stresti ǀ ta ſtrashna im. ed. ž shtrajfinga te neusmilene kuge vſe skuſi ſe k' nam perblishivie ǀ ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna im. ed. ž keha ǀ v'tem sazhne enu taku ſtrashnu im. ed. s ropotajne v'taisti kambri ǀ od tiga ſtrashniga rod. ed. m ſodniga dneva govorit ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne, inu ſtrashne rod. ed. ž kuge ǀ kar hudiga, strashniga rod. ed. s, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne zhes taistu mestu ǀ s'oblazhniga, inu ſtrashniga rod. ed. s ima jaſſnu, inu tihu poſtati ǀ ſe pergliha enimu strashnimu daj. ed. m Vgrabzu, kateri v'puſhavah prebiva ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal, inu en ſtrashan tož. ed. m konz ſturil ǀ shlishi en straſhan tož. ed. m glaſs s'Nebes ǀ ſo bily kjekaj pertekli ta ſtrashni tož. ed. m dol. shpektakel gledat ǀ neſrezhni ozha leta strashni tož. ed. m dol. ſhpektakel vidi ǀ sagledajo eniga strashniga tož. ed. m ži. lintuorna ǀ s' tega meſta pobeshish veno ſtrashno tož. ed. ž pushavo ǀ eno strashno tož. ed. ž ſmert ſtury ǀ v'strashno tož. ed. ž shiuinsho podobo ga preoberne ǀ inu ti karshenik na letu ſtrashnu tož. ed. s germeine nebosh od ſebe ſtreſsil ta shkodlivi porod tiga ſmertniga greha ǀ veni ſtrashni mest. ed. ž temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ po takorshnem ſtrashnem mest. ed. s garmeinom ſe bo desh vlijl ǀ s' velikem, inu s' ſtrashnem or. ed. m shrajom pojti ǀ je shal s' to ſtrashno or. ed. ž vojsko zhes Israelskiga Krajla ǀ Bug s'trashno or. ed. ž ſhtimo sazhne shugat ǀ s'to trashno or. ed. ž temmo tiga malikovajna je bila pokrita ǀ taiſto nuzh prideta dua ſtrashna im. dv. m moshia k' Mashniku ǀ kakor eni ſtrashni im. mn. m Riſsy, inu groſovitni Lintvorni ǀ noter prideio try strashni im. mn. m hudizhi ǀ v'pakli vam ſo perpraulenè te ſtrashne im. mn. ž ſpake ǀ de te strashne im. mn. ž ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle ǀ kir veliku spak ſtrashnih rod. mn. ſe najde ǀ poln luft strashnih rod. mn. orlu ſe vidi ǀ do vekoma bodo te ſtrashne tož. mn. m hudizhe gledale ǀ od s'unaj je imelu strashne tož. mn. m ſaurashnike ǀ Samerkajte dobru te ſtrashne tož. mn. ž beſsede ǀ ſo takushne strashne tož. mn. ž, inu britke martre s'veſselim prenesli ǀ v' shtrashne tož. mn. ž puszhave ſo shli prebivat ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde, ſtrashne tož. mn. ž/s, ſmerdlive ǀ Bug v'taistih ſtrashnih mest. mn. oblakoh ſe perkaſhe ǀ do vekoma mei ſtrashnimi or. mn. hudizhi to paklenskoc martro terpeti 2. bojazljiv:
je bil taku mozhnu straſhan im. ed. m de li ena muha je zheſs njega letella, on kakor shiba ſe je treſsal od straha ǀ en Rimski Gospud je bil taku strashan im. ed. m, de nihdar nej hotel pod streho prebivat ǀ Drugu ſerce ima slabu strashnu tož. ed. s, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ So bily ty Iogri ſlabi, inu strashni im. mn. m, kakor ouzhize ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij im. mn. m kakor saizij ǀ Poprej ſo bily strashne im. mn. ž ouzhize de cilu s'hishe nej ſo ſmely pojti ǀ s'strashnih rod. mn. ouzhiz ſerzni Paſtery ſo bily ratali ǀ Bug njemu sapovej, de tem ſtrashnem daj. mn. ima slavu dati ǀ od kot taku ſerze? tem strashnem daj. mn., inu ſlabem ǀ te strashne tož. mn. m ſturi ſerzhne, de v ſe matre veſselu preneſsò primer.> ſim vidil kakor eno resbeleno pezh, katere plemen je bil ſtrashneiſi im. ed. m, kakor une Babilonske pezhi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
stresti -em dov. stresti:
kadar bi sapovedal de bi ta nagli, inu strashni potreſs imel semlo stresti nedol. ǀ sa shilo tiga bolniga potipa, s' glavo ſtreſſe 3. ed. ǀ veiter vam ſtreſſe 3. ed. ſadje ǀ zhes en zhaſſ peretnize ſtreſeio 3. mn., inu spet zherni rataio ǀ Sapovej enkrat potreſsu', ta je bil taku mozhnu to deshelo Calabrio streſsil del. ed. m de obena hisha cella nej bila oſtala ǀ kateru vun is shakla ſtreſſil del. ed. m ǀ nebosh od ſebe ſtreſsil del. ed. m ta shkodlivi porod tiga ſmertniga greha ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli del. mn. m stresti se stresti se:
ſe taku od ſtraha ſtreſſe 3. ed., kakor de bi s'Nebeſs v'njega bilu treshilu ǀ semla od ſtraha ſe ſtreſſe 3. ed. ǀ semla ſe ſtreſe 3. ed., inu odpre ǀ O semla ſtresiſe vel. 2. ed. O morje preſtrashiſe ǀ semla ſe je bila taku mozhnu ſtresla del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
svoj -a zaim. svoj:
kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj im. ed. m rata ǀ ſam hozhe ſvoi im. ed. m Rihtar biti ǀ Sam ſui im. ed. m tat je ratal ǀ k'shlushbi ſvojga rod. ed. m ſhenina n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ biſtru gledaio na grehe ſvoiga rod. ed. m blishniga ǀ is suojga rod. ed. m putta sturien velik potok ǀ pod oblastio svojga rod. ed. m Vishishiga morio prebivat ǀ nej hotel nedolshnost ſuojga rod. ed. m Bogabojezhiga Brata Abelna Sposnati ǀ sa vero S. Evangela je bil kosho ſvojgo rod. ed. m shivota puſtil ǀ tudi eden s'ſvojga rod. ed. m laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani ǀ v'ozhitno nevarnost ſvoja rod. ed. m ned. (?) lebna ſe je podal ǀ od ſvoja rod. ed. m ned. (?) brata, Inu Iogra faratan ǀ de bi nehala od ſuoja rod. ed. m ned. (?) greshniga shivejna ǀ je mogal bejshat gologlau s'ſvoja rod. ed. m ned. (?) duora ǀ ſledni po navadi ſvoje rod. ed. ž deshele bo gouuril ǀ naſs resfriſsa s'vodo ſvoie rod. ed. ž S. gnade ǀ ſo saupali v'proshno suoje rod. ed. ž mattere ǀ njemu oblubi is ſuoje rod. ed. ž fraij, inu dobre vuole ǀ s'ogniam svoje rod. ed. ž S. lubesni ǀ sapuvid suoie rod. ed. ž deshele ǀ nyh krone s'ſvoje rod. ed. ž glave ſo bily doli vſeli ǀ kazha nesmej s'svoje rod. ed. ž jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ hudizha krona, inu na ſtol ſvojga rod. ed. s ſerza ga postavi ǀ ſledni od ſvoiga rod. ed. s shivejna njemu bo rajtingo dal ǀ od svesd suojga rod. ed. s rojstvua je podvarshen ǀ v' putu Svojga rod. ed. s oblizha ſi je shiuleine perdellal ǀ sa volo svoiga rod. ed. s hudiga della ǀ aku bo na ozhy ſvjga rod. ed. s premiſhlovajna poſtavil blatu ǀ je bil nevoshliu ſvojmu daj. ed. m bratu ǀ k'Moſhu ſvoimu daj. ed. m je djala ǀ veliku vezh shkodi ſam ſebi Kakor suojmu daj. ed. m blishnimu ǀ ta je bil nevoshliu svojmu daj. ed. m blishnimu, kakor Cain ǀ lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu daj. ed. m ſijnu Salomonu ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu daj. ed. m folku deliti ǀ ſvojma daj. ed. m bratu je sheno vſel ǀ ſvomu daj. ed. m ſaurashniku ſo odpustili ǀ Meni je shal de taiſta shena ſvimu daj. ed. m moſſu en takushin shpot je ſturila ǀ ſe oberne k'ſvojmu daj. ed. m Capitanu ǀ supet ſe k'ſvoimu daj. ed. m ozhetu pouarne ǀ ſvoij daj. ed. ž hzheri na enam gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij daj. ed. ž Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ je bila sdrauie Svoji daj. ed. ž Materi ſproſſila ǀ ſo Mare Divizi napruti shli, inu ny Kakor ſvoy daj. ed. ž Krajlizi ſtregli ǀ Krajl Salomon je djal k' ſvoj daj. ed. ž Materi Berſabei ǀ vſo zhast ſvoi daj. ed. ž materi Berhſabei je yſkasal ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij daj. ed. ž shlushbi te greshnike ǀ nej hotel k'ſvoji daj. ed. ž shlushbi imeti eniga Iudauskiga Piſsarja ǀ nej hotel damu h'svoy daj. ed. ž sheni pojti ǀ supet ſe K'ſvoy daj. ed. ž Materi poverniti ǀ prezei gre K'ſvoi daj. ed. ž botri ǀ shenin Nebeſki je k'ſvuj daj. ed. ž Naveſti Marij djal ǀ h'ſuoij daj. ed. ž ſhlushbi ǀ bò djala taiſta dusha h'ſvojmu daj. ed. s truplu ǀ Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj tož. ed. m dum ǀ Ioſve ie opominal ſvoi tož. ed. m folk ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy tož. ed. m porod lubi varua, brani ǀ kaj hozhe sa suoj tož. ed. m lon imejti ǀ ſuoj tož. ed. m Kralevi guant je bila slekla ǀ en dober Pastir, kateri da svoj tož. ed. m shivot sa ouze ǀ ta praui ſuoi tož. ed. m shaz je ſposnal ǀ ſuoy tož. ed. m shivot offertnu gvantat ǀ En dober Paſtir da ſouj tož. ed. m leben sa Ouce ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj tož. ed. m uſs vpregil ǀ gre v'ſuoj tož. ed. m klohster ǀ ſerzhnu ſo premagali ſvoiga tož. ed. m ži. ſaurashnika ǀ ona je ſvojga tož. ed. m ži. ſijnu skrila ǀ poprej suojga tož. ed. m ži. Gospuda reshali ǀ njega blishni je shaloval svojga tož. ed. m ži. vola ǀ pohleunu ozheta ſuojga tož. ed. m ži. sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ de bi posabila na ſuoiga tož. ed. m ži. otroka ǀ ſò peile, inu Svoiga tož. ed. m ži. Suarnika zhaſtile ǀ suoiga tož. ed. m ži. blishniga reshalit ǀ popade saguant Gospuda ſvuiga tož. ed. m ži. ǀ poſtavi v'ſvojga tož. ed. m ži. semelskiga Ozheta ǀ Zhebelle imaio ſvoja tož. ed. m ži. ned. (?) Krajla ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo tož. ed. ž deshelo pustiti ǀ hudizhu ſvoio tož. ed. ž nezhisto dusho zhes da ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo tož. ed. ž deshelo sapusti ǀ Christus je bil odperl svojo tož. ed. ž ſtran ǀ sazhne suoio tož. ed. ž Kupzhio ǀ ſuoio tož. ed. ž prezhiſto neveſto je bil reshil od ſerda Boshiga ǀ eniga taziga Kralla ſijn svoio tož. ed. ž lastno ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ cilu suoju tož. ed. ž S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ je ſvojga Synu Chriſtuſa Jesusa na ſvoja tož. ed. ž desno roko v' nebeskim Krajleſtvi poſadil ǀ Isaac je proſſil Boga sa ſvoj tož. ed. ž Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ de bo v'ſvojo tož. ed. ž pamet savupal ǀ v'ſvoio tož. ed. ž deshelo prebivat grè ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo tož. ed. ž hiſho pelal ǀ je bil on ſvoje tož. ed. s blagu predal ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie tož. ed. s Mestu Bethulio rèshila ǀ je bil rejshal suoje tož. ed. s mestu od tiga pogublejnia ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje tož. ed. s edinu deteze ǀ de bi tebi bil dolshan svoje tož. ed. s ſerce dati ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie tož. ed. s piſsmu ǀ svoie tož. ed. s zhistu serce, ie G. Bogu offral ǀ Seſostres ſe je pelal v'ſvoje tož. ed. s Mestu ǀ de bi vſe tuſvoje +tož. ed. s vboſem dal ǀ ob ſvojm mest. ed. m pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ na ſvoim mest. ed. m herbtu ǀ ſe je milu jokala po ſuojm mest. ed. m martvom ſijnom ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm mest. ed. m Tronu ǀ aku shivij v'ſvojm mest. ed. m ſtanu ǀ v'ſvoim mest. ed. m pungradu ga n'hozhe terpèti ǀ yh vuzhi po ſvoij mest. ed. ž naturi ǀ je per misi suoij mest. ed. ž ſedel ǀ sledniga pustim per svoij mest. ed. ž veri ǀ v ſvoji mest. ed. ž hishi ima Malika te ohernje ǀ loterze raiſhi per ſvoy mest. ed. ž misi imajo ǀ pò ſvoi mest. ed. ž navadi ſò peile ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj mest. ed. ž priatelzi ſtoy ǀ ſledni po suoj mest. ed. ž glavi, inu pameti bode meni odgovoril ǀ ſe je ſramoval de ſi lih hudizh v' ſzoj mest. ed. ž podobi Eva sapelat ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj mest. ed. ž Moshkey ſe smeiel ǀ v'suoij mest. ed. ž deſni roki je dershal ſedem ſueisd ǀ v'svoij mest. ed. ž mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ ona v'ſvoij mest. ed. ž nerlepshi mladoſti ǀ na ſvoim mest. ed. s parvim mejstom oſtane ǀ de bi v'ta madesh v' ſvoym mest. ed. s pozhety padla ǀ S. Cecilia je vſelej na ſvojmy mest. ed. s ſerzi ta S. Evangeli noſſila ǀ leta Boppen tvoj, udrukan v' ſvojem mest. ed. s ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ ob suojm mest. ed. s rojstvi ǀ gre po svoijm mest. ed. s opravilu ǀ de bi ſledni v'ſvojm mest. ed. s ſerzu rekal ǀ vſelej leto je v'ſvoim mest. ed. s ſerzu imel ǀ Prezhuden v'suojm mest. ed. s S: Imenom ǀ pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym mest. ed. s ſerzi pozhutilj ǀ je taku v'ſuojm mest. ed. s ſerzu drukanu hranil ǀ sa ſvojm or. ed. m sheninom ǀ shpega ſa ſvoim or. ed. m bliſhnim ǀ s' ſvoym or. ed. m tovarsham ǀ je bil vaſs oguantal s' ſvojem or. ed. m libereiam ǀ varshejo Kamen sa suojm or. ed. m blishnom ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm or. ed. m ſgublenim Sijnam ǀ kakor govorij en priatel s'ſvojm or. ed. m priatelnom ǀ s'ſvoim or. ed. m sheninom v'pakal ſe vderè ǀ s'suojm or. ed. m lepem duhom je bila pregnala ſmrad ǀ ſi ſvojo or. ed. ž roko je kuſhne spishal ǀ prèd ſvoio or. ed. ž ſmertio ǀ is suojo or. ed. ž ſilnu veliko, inu mozhno vojsko ǀ pred Svojo or. ed. ž grenko ſmertio ǀ is suoio or. ed. ž napremagano mozhio ǀ zhlovik is ſuoio or. ed. ž lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo ǀ s ſvjo or. ed. ž gnado ſe je bil doteknil ǀ s'ſvojo or. ed. ž vago ſamij ſebe sapeleio ǀ s'suojo or. ed. ž vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna Gospa ǀ en ſam lot s'ſvoio or. ed. ž sheno, inu s'dvema Hzherama ǀ s'ſuojo or. ed. ž shibo ǀ Bug naſs s'voio or. ed. ž shibo vdari ǀ leto resnizo je bil s'svoio or. ed. ž vezhno shkodo Sposnal ǀ is suojm or. ed. s mleKom doijti ǀ Kir s' ſvim or. ed. s ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal ǀ kateri en shpot s'ſvojm or. ed. s shjvejnam Chriſtuſu sturj ǀ s'ſvoim or. ed. s pohushanjom veliku nedolshneh je sapelal ǀ Maria Diuiza s'suojm or. ed. s rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh rod. mn. nezhistost ſpouedat ǀ s'shibo ſvoih rod. mn. shtrajfing je gajslal yh ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh rod. mn. ſaurashnikou ǀ Ie proſsila Madalena saodpushzhajne suojh rod. mn. grehou ǀ telleſsne potrebe ſuojh rod. mn. otrouk ǀ nej hotel v'rouke ſvoijh rod. mn. puntarju paſti ǀ imà popolnoma odpuszhejne vſeh ſvoyeh rod. mn. grehou ǀ madeshe svoijh rod. mn. grehou oprati ǀ nej mogal svojh rod. mn. grehou ſe ſpovedat ǀ eno olisko veijzo v' svoih rod. mn. vſtjh je bil perneſsil ǀ po gostim is suojg rod. mn. ozhij gorke ſolse je tozhila ǀ s'suojh rod. mn. poshreshnijh ust ǀ ſvojm daj. mn. hudim shelam sadosti ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim daj. mn. sholneriom ǀ de bi veliku blaga ſvoym daj. mn. otrokom sapustili ǀ svejst priatel je suojm daj. mn. shlushabnikam ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm daj. mn. bratam ǀ taku govuril ſvoijm daj. mn. sholnerjom ǀ ſuojm daj. mn. ſaurashnikom na pruti grè ǀ shpisho dal svojm daj. mn. vernem ǀ kateri je bil tebe ſtuaril, inu ſvojom daj. mn. Angelom ſapoved nuzh, inu dan tebe vahtat, inu varuat ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm daj. mn. Iogrom ǀ ſe oberne k'ſvojm daj. mn. nar lubiſhim Iogrom ǀ ſe pofliſsa naſs h'ſvoym daj. mn. priatelnom ſturiti ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm daj. mn. blishnim ǀ obilnu polona ſvoje tož. mn. m hlapze ǀ prezei ſo ſvoie tož. mn. m Boguve sahvalili ǀ zhes suoje tož. mn. m puntarske ſaurashnike ǀ poſhila sa nijm ſuoje tož. mn. m Bashadore ǀ David poklizhe vukupaj svoje tož. mn. m otroke ǀ uſame gori sa suoije tož. mn. m sijni dua sapushena fantizha ǀ Ta Kananerska shena trakrat s'voie tož. mn. m Malike sapusty ǀ imajo dobre ozhy gledat tadal ſvojga bliſhniga, ſvojæ tož. mn. m pak nevidio ǀ vſe ſvoje tož. mn. ž skriune miſli je resodel ǀ ſvoie tož. mn. ž roke je bila v'Nebu usdignila ǀ ſuoje tož. mn. ž s: roke, inu suoje tož. mn. ž s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ Vſakateri poneſe svoje tož. mn. ž Bukve ǀ Je pokasal ſvojec tož. mn. ž Svete Rane ǀ je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje tož. mn. ž ſvete roke ǀ butaro, katero danaſ naſvoje +tož. mn. ž rame ſi bo nalushil ǀ ſvoje tož. mn. ž/s usta de ſi glih ſuhe s'vodo ſi nespere ǀ ſvoie tož. ed. m ž/s vſmilene vſheſſa satisnila ǀ uſdigne gori ſuoje tož. mn. ž/s gorezha ozheſsa ǀ ſe sKrijei v'ſvoie tož. mn. ž/s gnesda ǀ ſò zazheli glaſnu vpijti, inu satiſnili ſvoja tož. mn. s uſheſsa ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih ǀ otrozy po ſvoih mest. mn. ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Angelziſo na ſvoyh mest. mn. bandjerah smalano imeli to pohleunost Marje Divize ǀ je na suojh mest. mn. ramah noſsil ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh mest. mn. perutah noſio ǀ v' ſvoijh mest. mn. lyſtoh ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh mest. mn. ſynovih ǀ de bi taistu v'ſvoijh mest. mn. S. Zartanah rokah dershal ǀ v'ſuojh mest. mn. blatnih iamah leshè ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih mest. mn. S: vstih je imela ǀ v'suojh mest. mn. s: Ranah ǀ po obhajli vſvojh +mest. mn. uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ s' ſvojmi or. mn. ozhmi je vidil ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy or. mn. ǀ po nozhi vahtal nad ſvoimy or. mn. ouzhizhy ǀ Adam s' ſvoimij or. mn. reunimi ſiinovii ǀ Lucifer s' svojmy or. mn. tovarshi ǀ s' svojmi or. mn. perutami ogin sturij ǀ je shla s'ſvojmi or. mn. deklami v'pungrad ǀ dolgu s'ſvojmy or. mn. peruti tepe ǀ s'ſvoymi or. mn. grehy ſo ga martrali ǀ s'suojmi or. mn. lepimi beſsedami sledniga sapele ǀ s'ſvoimy or. mn. S. gnadami vaſs napolnit ǀ s'suojmij or. mn. pſij saize, inu jelene je lovil ǀ s'ſvojmij or. mn. rokami Ieſuſa objeti ǀ Svesde s'ſvoimij or. mn. gorèzhmy jesikomy zhastè svoja ž (zakonska) žena:
s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui daj. ed. eno martrvshko vojsko nepovedat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
udobiti -im dov. 1. dobiti, pridobiti si:
miſli koku bi mogal vdobit nedol. meſſu, inu tajſtu pezhejne ǀ Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit nedol. ǀ kulikain hudizh ſe pofliſsa tebe vdobiti nedol. ǀ aku hozhe miloſt, inu odpushaine udobiti nedol. ǀ sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil vudobit nedol. ǀ satorai ſe troshtam praudo vudobiti nedol. ǀ hozhete supet vasho lepo, inu Boshijo podobo vudobitij nedol. ǀ tu vezhnu veſselje sgubish, inu to paklensko martro udobish 2. ed. ǀ s' jokainam mleku od matere udobi 3. ed. ǀ odpushajne ſvojh grehou od ſamiga Chriſtuſa vdobi 3. ed. ǀ per leteh potrebnih ſe hitrei almoshna vdobj 3. ed., kakor pak per teh premoshnih ǀ vſaka ſtvar ſvojo farbo udobj 3. ed. ǀ kadar jo vdobij 3. ed. ǀ kateri ſerze vdoby 3. ed. s'tem Riſam ſe vojskovati ǀ Medved taku dolgu ſvoj porod lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi 3. ed. ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha neudobi +3. ed. ǀ Taisti, kateri dalezh od vode ſtoij neutoni, dalezh od ognia nesgorrj, dalezh od kuge, kugo neudobj +3. ed. ǀ kadar eno vdobio 3. mn. ǀ s'sanikarnih fliſsni v'shlushbi Boshy rataio, inu en tak aiffer vdobè 3. mn. de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ S'kuſi poſt Samſon je bil ſvoio nepremagano muzh udubil del. ed. m ǀ vſe Kunshti oberne, de bi li tvojo dusho vdubil del. ed. m ǀ ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil del. ed. m ǀ eno bogato, inu lepo sheno je bil vudobil del. ed. m ǀ nihdar ne bom vezh takorshniga mosha udobila del. ed. ž ǀ de bi skuſi leta koſſiz kruha, kateriga je ſebi od vſt utergala, od G. Boga vdobila del. ed. ž kruha, inu ojla ǀ skuſi firmo ſmò mozh udobili del. mn. m hudizhu superſtati ǀ de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli del. mn. m 2. premagati:
ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat, de nikuli obedn nej mogal njemu udobit nedol. ǀ de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
varovati -am/-ujem nedov. varovati, paziti:
je sapovedal suoijm slushabnikom de vaſs imajo varvat nedol. ǀ zhlovek je ble dolshan resnizo varuat nedol., inu branit, kakor pak ſvoje blagu, inu shaze ǀ en ſam Angel Cherubin bi bil sadoſti uarvat nedol. de bi nemogal v' Paradish priti ǀ nar poprej varva 3. ed. de bi koprive, inu ternie neraslu ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy porod lubi varua 3. ed., brani ǀ varie 3. ed. guant restargat ǀ zhe varuaio 3. mn. nyh dushe s'greham umadeshat ǀ varvaio 3. mn., de rihte negnuſne na miſo neprideio ǀ vari vel. 2. ed. Bug taziga ſijnu imejti ǀ Pozhaſi moj Mashnik, vari vel. 2. ed. de nebosh falil ǀ varime vel. 2. ed.+ Bug kaj takorshniga ſturiti ǀ variga vel. 2. ed.+ de te reve, inu boleſni ga nebodò umorile ǀ varvaj vel. 2. ed. de tega nenuznu nebosh sgubil ǀ varite vel. 2. mn. de ſe nebote slagali ǀ G: Bug naſs bo varval del. ed. m, troshtal, oskerbel, inu is Nebeshkem lonam polonal varovati se varovati se, paziti se:
Nej sadosti greha ſe varvat nedol. ǀ v'vſijh vishah pofliſsate ſe varuat nedol., de bi nevmadeſheli guant vashiga teleſsa ǀ druſiga n'hozhe, ampak naſs opominat de biſe imeli dobru uaruat nedol. ǀ ſe varvam 1. ed. kar ie meni mogozhe, de Boshje sapuvidi neprelomim ǀ jest teh rezhij kar nar vezh je meni mogozhe ſe varuam 1. ed. ǀ ti ſe varvash 2. ed. teh shkodlivih shpish ǀ vender tiga ſe neanash, inu nevarvash +2. ed. ǀ inu vener tiga ſe neuaruash +2. ed. ǀ nej sadosti, de zhlovik greha ſe varva 3. ed. ǀ teh velikih grehou ſe varua 3. ed. ǀ aku od taiſtyh zhlovezh dalezh neſtoy, inu ſe pred nymi nevarua +3. ed. ǀ ſe varvamo 1. mn. de G. Boga, inu naſhiga blishniga nereshalimo ǀ ſe varuaio 3. mn. de bi ludje nyh hudobnoſt nepoſnali ǀ ſe varvaio 3. mn. de v'greh edn tiga drugiga neperpravio ǀ ſe varvajo 3. mn. de obenimu shkode ne ſturè ǀ Vari ſe vel. 2. ed. verna dusha de obilnost Miloſti Boshje nebò urshoh, de ti ſe bosh preusela ǀ variſe vel. 2. ed. tiga greha, od katiriga ſe je taku teshku reshit ǀ varishe vel. 2. ed. de nebosh spet greshil ǀ varimo ſe vel. 1. mn. tedaj milost Boshjo resdraſhit ǀ Varimoſe vel. 1. mn. tedaj greshne beſſede govorit ǀ varite ſe vel. 2. mn. tiga ſerda Boshiga ǀ Boga lubite, greha ſe varite vel. 2. mn., brumnu, inu pravizhnu shivite ǀ variteſe vel. 2. mn. greshnu shivèti ǀ varvaiteſe vel. 2. mn. de ne bote hudu vaſhimu blishnimu sturili ǀ vſyh pérloshnosti, katere bi bile mogle njega v'greh perpravit ſe je varval del. ed. m ǀ perloshoſti tiga greha ſe nej varvala del. ed. ž ǀ ſe je pred moshkimi pershoni skrivala, inu od nyh uarvala del. ed. ž ǀ de bi greha ſe varvali del. mn. m ǀ Paulus vaſs je opominal de bi ſe varuali del. mn. m Tvorjeno iz slovan. *va̋ra ← stvnem. giwāra ‛varnost’ ali wāra ‛zaščita’. Zapis varie in večina zapisov velelniških oblik izkazujejo po moderni vokalni redukciji nastale oblike iz váruje oz. váruj, várujmo, várujte.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vsaj2 vez. saj:
ste kakor ta nepametna shivina, sakaj leta vezh skerbi sa ſvoj porod, kakor vy sa vashe otroke, vſaj ſturite tulikajn sa nyh, kulikajn ta nepametna ſturj sa te ſvoje ǀ G. Bug sa shtraifingo vashih grehou vam je bil ſusho poslal, vſai ſte shlishali kaj pravi S. Hieronymus ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio, de ſame od ſebe dol padeio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vstekel -kla prid. divji:
Buga ta vſtekli im. ed. m dol. leu, ter nihdar vezh ga nej bilu sgledat, ali shlishat ǀ druſiga nedela, ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe, kakor en uſtekli im. ed. m dol. peſs ǀ Letà vſtekla im. ed. ž, inu nepametna shivina ſvoy porod lubi varua, brani ǀ ta divia vſtekla im. ed. ž ſverina ſe preſtrashi, ter bishi v' ſvoje jame ſe skriti ǀ ena uſtekla im. ed. ž ſuerina je njega reſtargala ǀ vij, vij ste taista neusmilena sveriazhina, tista ustekla im. ed. ž shivina, Katera je mojga lubiga Sijna Iosepha restargala ǀ aku bo od te vſtekle rod. ed. ž ſverine reſtargan ǀ S. Franciſcus moj Seraphinski Ozha je bil eniga vſtekliga tož. ed. m ži. vouka krotkiga ſturil ǀ je bil perſilen pojti v' te puszhave prebivat s' to vſteklo or. ed. ž ſverino ǀ ſò na Chriſtuſa planili, kakor vſtekli im. mn. m vouzhie na tu nedolshnu jagnizhe ǀ ty vſtekli im. mn. m oſsly pomenio te paklenske hudize ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje jese, te vſtekle im. mn. ž nevoshlivoſti ǀ sdaj ſi pershlu v' peſtje tem vſteklem daj. mn. uoukom ǀ de bi ſi lih v' taiſti kambri sagledali te zherne orle, ali pak te vſtekle tož. mn. m pſſe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
živina -e ž 1. živali, živina:
cilu najdem de ta nepametna shivina im. ed. hualeſhna ſe iskashe ǀ prezej ta napametna shivina im. ed. ſe Adamu Eui inu v'punt postaui ǀ Ta nepametna shivina im. ed. vezh skerbi sa ſvoj porod, kakor vy sa vashe otroke ǀ vij ste taista neusmilena sveriazhina, tista ustekla shivina im. ed., Katera je mojga lubiga Sijna Iosepha restargala ǀ onu oſtuden Kakor ena nepametna shiuina im. ed. rata ǀ nej ste nezh bulshi Kakor shiuina im. ed. nepametna ǀ Iacob je imel veliku shen, inu veliku otrouk, veliku blaga ludy, inu shivine rod. ed. ǀ ſo bilij spazhenij, inu glih tej napametni shivini daj. ed. ratali ǀ ona bo dalla njemu, inu shivini daj. ed. uodo pyti ǀ poshle kugo, ter vſo shivino tož. ed. pomorij ǀ Iest ſim K'meni ludje, inu nikar nepametno shiuino tož. ed. Klizal ǀ iest n'hozhem shvino tož. ed., Katera ſe na puli paſse ǀ je bulshi sa mene de prebivam per letej nepametni shivini mest. ed., kakor pak per takorshnih folsh Prerokoh ǀ ſe tudi mej to nepametno shivino or. ed. najde ǀ de ſi lih taiſte poshreshne shivine im. mn. bi imele mene reſtargat 2. (domača) žival:
enu malnsku kollu, kakor ena shivina je mogal obrazhat ǀ ga je vsdignil, inu na ſvojo shivino tož. ed., poloshil ǀ ſo shnio dellali, kakor s'eno preproſto shivino or. ed. ǀ Kadar te nepametne shivine tož. mn. bi sazhel s'suojo palzo tepst
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.