Tiskanje

amortizíranje amortizíranja samostalnik srednjega spola [amortizíranje]

blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortizacija

ekspresivno zmanjševanje posledic neprijetne situacije

iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija

3.1.

iz financ in računovodstva

;

SINONIMI:

iz financ in računovodstva amortizacija

ETIMOLOGIJA: ↑amortizirati

betoníran betonírana betonírano pridevnik [betoníran]

ki je narejen, utrjen z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona 1.; SINONIMI: zabetoniran

ETIMOLOGIJA: ↑betonirati

čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár]

kdor se ukvarja z gojenjem čebel

ETIMOLOGIJA: ↑čebela

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča]

1.

stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.1.

1.2.

2.

vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost

ETIMOLOGIJA: ↑čist

drózg drózga samostalnik moškega spola [drósk drózga]

1.

večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos; SINONIMI: iz zoologije cikovt

2.

iz zoologije manjša ali srednje velika ptica pevka, ki se oglaša s kompleksnimi glasovnimi vzorci; primerjaj lat. Turdidae

STALNE ZVEZE: vinski drozg
ETIMOLOGIJA: = cslov. drozgъ < pslov. *drozgъ < ide. *(s)trozdo- tako kot gr. strouthós ‛vrabec’, lat. turdus ‛kos’, stvnem. drōsca(la) ‛drozg’, angl. thrush, verjetno iz *(s)ter- ‛trava, bilka’ + *sed- ‛sedeti’, v prvotnem pomenu *‛na travi sedeč’ - več ...

gonìč goníča samostalnik moškega spola [gonìč]

1.

kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonjač

2.

srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonjač

STALNE ZVEZE: kratkodlaki istrski gonič, planinski gonič, posavski gonič, resasti istrski gonič
ETIMOLOGIJA: ↑goniti

invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída]

1.

kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi

2.

ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj

STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...

kontracépcija kontracépcije samostalnik ženskega spola [kontracépcija]

1.

preprečevanje zanositve

1.1.

2.

preprečevanje razmnoževanja živali ali metoda, sredstvo za tako preprečevanje

STALNE ZVEZE: mehanska kontracepcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kontrazeption, angl., frc. contraception, iz ↑kontra + lat. conceptiō v pomenu ‛spočetje’ - več ...

krávica krávice samostalnik ženskega spola [krávica]

1.

ekspresivno krava

2.

podoba, predmet, ki predstavlja kravo

STALNE ZVEZE: pasti kravice
FRAZEOLOGIJA: Najprej štalca, potem pa kravca.
ETIMOLOGIJA: ↑krava

kúžek kúžka samostalnik moškega spola [kúžək]

1.

ekspresivno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene

2.

igrača, ki predstavlja psa; SINONIMI: psiček

3.

navadno slabšalno kdor je pretirano pohleven, ubogljiv, vodljiv ali se mu to pripisuje

FRAZEOLOGIJA: kot kužek, kot polit kužek, slediti komu kot kužek
ETIMOLOGIJA: ↑kuža

legván legvána samostalnik moškega spola [legván]

večji kuščar z bradavičasto glavo, vrsto bodic po vsej dolžini telesa in daljšim repom, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Iguanidae

STALNE ZVEZE: morski legvan, zeleni legvan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Leguan in niz. leguaan iz špan. la iguana, to pa iz arav. iuwana - več ...

make up make upa; in make-up; tudi mêjkap samostalnik moškega spola [mêjkap] tudi [mêjkáp]

1.

ureditev, urejanje obraza s kozmetičnimi sredstvi, zlasti s pudrom, maskaro, rdečilom

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. makeup, iz make up v pomenu ‛naličiti’

make-up make-upa; in make up; tudi mêjkap samostalnik moškega spola [mêjkap] tudi [mêjkáp]

1.

ureditev, urejanje obraza s kozmetičnimi sredstvi, zlasti s pudrom, maskaro, rdečilom

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. makeup, iz make up v pomenu ‛naličiti’

navigíranje navigíranja samostalnik srednjega spola [navigíranje]

1.

določanje položaja vozila in njegovo usmerjanje glede na predvideno smer, cilj; SINONIMI: navigacija

2.

premikanje po spletnih straneh, nastavitvah v programu, aplikaciji, zlasti z izbiranjem možnosti v menijih, hiperpovezavah; SINONIMI: navigacija

3.

ekspresivno usmerjanje poteka dogajanja in določanje načina razreševanja zlasti zapletenih, neprijetnih situacij; SINONIMI: ekspresivno navigacija

ETIMOLOGIJA: ↑navigirati

počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]

1.

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti

1.1.

;

SINONIMI:

očistiti

FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

podgána podgáne samostalnik ženskega spola [podgána]

1.

večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat. Rattus

2.

slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs

3.

znamenje kitajskega horoskopa med prašičem in bivolom

3.1.

STALNE ZVEZE: črna podgana, podgana vrečarica, puščavska podgana, siva podgana
FRAZEOLOGIJA: an ban, pet podgan, leteča podgana, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. *ponticāna, iz (mūs) Pontica ‛pontska (miš)’ po lat. Pontus ‛Črno morje’ - več ...

popularizácija popularizácije samostalnik ženskega spola [popularizácija]

1.

delovanje, proces, pri katerem kaj postane znano, priljubljeno pri razmeroma veliko ljudeh; SINONIMI: populariziranje

2.

delovanje, proces, pri katerem kaj postane razumljivo, dostopno razmeroma veliko ljudem; SINONIMI: populariziranje

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. popularization, frc. popularisation, glej ↑popularizirati

skrtáčiti skrtáčim dovršni glagol [skərtáčiti]

1.

očistiti kaj s krtačo, ščetko

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: ↑krtačiti

tástov tástova tástovo pridevnik [tástou̯ tástova tástovo]

1.

ki je v zvezi s tastom, pripada tastu

1.1.

tastom

ETIMOLOGIJA: ↑tast

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika