álkotést -a m (ȃ-ẹ̑) priprava za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku: poskus z alkotestom je pokazal, da je voznik vinjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
asimilíranje -a s (ȋ) glagolnik od asimilirati: vsak poskus asimiliranja tujega prebivalstva je bil brezuspešen / asimiliranje hrane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
atentát -a m (ȃ) morilski napad na vodilno osebnost, navadno iz političnih vzrokov: narediti, pripravljati atentat;
atentat na predsednika;
poskus atentata;
žrtve atentata;
pren. to je pravi atentat na moralo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
avantúra -e ž (ȗ) nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina: doživeti, iskati avanture;
pripovedoval je o svojih avanturah;
čudovita avantura / spuščati se v erotične avanture // nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: izkušenj pri delu nimajo, zato naj se nikar ne spuščajo v avanture; politična avantura imperialistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bežánje -a s (ȃ) glagolnik od bežati: poskus bežanja / bežanje pred samim seboj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cámera obscúra cámere obscúre [kamera obskura] ž (ȃ-ȗ) fiz. zaprt prostor, v katerega prihajajo žarki skozi majhno odprtino in napravijo sliko na nasprotni steni: napraviti poskus s camero obscuro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
crash -a cit. [krêš] in krêš -a m (ȇ) 1. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: Več kot 12 milijonov nemških delničarjev in lastnikov skladov je pravkar spoznalo, kaj je to crash – doživeli so največje uničevanje denarja v moderni finančni zgodovini | Vlagatelji se zelo bojijo borznega kreša 2. prenehanje delovanja: To so bile sage z računalniki; en manjši crash na dan in en večji na mesec je bilo normalno stanje | Poskus predvajanja filma z najnovejšim programom se je končal s krešem E ← agl. crash 'polom, tresk, trčenje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
datírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. navesti, napisati datum: datirati odločbo, pismo
- 2. publ. časovno določiti pojav, nastanek česa: odkopano naselbino so lahko natančno datirali po najdenih novcih; nastanek slike datiramo v 17. stoletje; datirati spomenik v srednji vek
- 3. nepreh. biti, izhajati (iz določene dobe): izum datira iz časa pred vojno; poskus datira iz prejšnjega stoletja
datíran -a -o: pismo je datirano s 26. marcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
déloma prisl. (ẹ̄) ne popolnoma, delno: nesreče je deloma sam kriv;
poskus se je posrečil le deloma / viničarji so imeli deloma svojo zemljo nekateri so imeli svojo zemljo // piše deloma v verzih, deloma v prozi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drástičen -čna -o prid., drástičnejši (á) ki močno učinkuje, izrazit: drastičen poskus, primer;
prikazati kaj v drastični obliki;
drastična podoba življenja / drastičen humor // brezobziren, surov: drastični ukrepi; drastična kritika / ekspr. naredil je drastično napako veliko, hudodrástično prisl.: drastično kaznovati, prikazati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvómiti -im, in dvomíti in dvómiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑; ī ọ́) - 1. imeti, izražati dvom, dvome: zakaj še dvomiš? dvomiti o uspehu, pog. v uspeh; dvomim, če bo prišla; še zmeraj dvomi, da mu bo poskus uspel
// domnevati, predvidevati, da kaj ni takšno, kot se kaže: dvomi o njeni poštenosti; pog. dvomi v njegovo pravičnost; ekspr. rahlo dvomim o pravilnosti njegovega ravnanja / dvomiti nad kom - 2. ekspr., z nikalnico biti trdno prepričan o čem: ne dvomim o tem; ne dvomim, da bo prišla
dvomèč -éča -e: vstopil je, dvomeč o pravilnosti svojega ravnanja; opazoval je njihove dvomeče obraze; prisl.: dvomeče jo je pogledal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
eksperimènt -ênta m (ȅ é) znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže, poskus: delati eksperimente;
z eksperimentom dokazati;
fizikalni, kemični eksperiment;
psihološki eksperiment / eksperiment z novim škropivom ni uspel poskusna uporaba za ugotovitev učinkovitosti // publ., nav. slabš. poskusno uvajanje novih načinov, metod: eksperimenti v gospodarstvu / filmski eksperiment
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ênkraten -tna -o prid. (ē) ki nima ponovitve: izplačati enkratni dodatek;
enkraten poskus;
enkratna dajatev;
enkratno čiščenje / enkratna doza zdravila; filter za enkratno uporabo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
fizikálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fiziko: fizikalni pojav, zakon;
fizikalne lastnosti snovi;
fizikalne spremembe;
fizikalno-kemično čiščenje odplak / fizikalna sredstva / fizikalni inštitut; fizikalni kabinet; fizikalni poskus; fizikalne vede; šola ima bogato fizikalno zbirko / fizikalna kemija
♦ astr. fizikalno dvozvezdje; geogr. fizikalni zemljevid fizična karta; med. fizikalna terapija fizioterapija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
géomehánski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na lastnosti tal, ki so izpostavljena zunanjim vplivom: geomehanski poskus;
sondažna dela in geomehanske preiskave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
getoizácija -e in getizácija -e ž (á) 1. izolacija družbene skupine od drugih družbenih skupin: Menim, da getoizacija Romov v romska naselja ni ustrezna rešitev bivalnih razmer romske populacije 2. omejevanje koga, česa na izoliranem (družbenem) prostoru, zlasti z namenom omejiti, zmanjšati njegovo družbeno vlogo: getoizacija Cerkve; poskus getoizacije slovenščine; Burska elita se pritožuje, da vladajoči ANC načrtno spodbuja vsesplošno prevlado angleščine in getoizacijo njihovega jezika E ↑getoizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
glásbenokrítičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na glasbeno kritiko: glasbenokritični poskus / glasbenokritična osebnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hipotétičen -čna -o prid. (ẹ́) ki temelji na hipotezi, domneven: hipotetičen sklep;
hipotetična trditev / hipotetičen poskus razlage
♦ filoz. hipotetična sodba sodba, v kateri je pravilnost ene premise odvisna od pravilnosti druge; pogojna sodba; lingv. hipotetični stavek stavek, ki izraža pogoj; pogojni stavekhipotétično prisl.: hipotetično priznati, reči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hudodélstvo -a s (ẹ̑) kaznivo dejanje, zločin: storiti hudodelstvo;
hudodelstvo, storjeno iz pohlepa po denarju;
hudodelstvo proti državi / zaplesti se v hudodelstvo; poskus hudodelstva / šalj. spominja se prepisovanja nalog in podobnih hudodelstev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
in vitro1 -- -- cit. [in vítro] v prid. rabi (ȋ) ki poteka zunaj živega organizma, navadno v epruveti ali drugi laboratorijski posodi: in vitro oploditev in oploditev in vitro; in vitro poskus in poskus in vitro; Za in vitro raziskave so raziskovalci uporabili rastlinske ekstrakte ali čiste fenolne spojine E ← lat. in vitrō 'v steklu'in vitro2 prisl. (ȋ)
Zelo je pomembno, da rezultate svojega razvojnega in raziskovalnega dela vrednotimo tako in vitro, se pravi v laboratoriju, kot v klinični praksi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
iztêči -têčem tudi stêči stêčem dov., iztêci iztecíte tudi stêci stecíte; iztékel iztêkla tudi stékel stêkla (é) tekoč priti iz česa: sok, tekočina izteče;
vino je izteklo iz soda;
voda je iztekla skozi razpoko / vsa kri mu je iztekla / plini iztečejo iz pihalne ceviiztêči se tudi stêči se - 1. prenehati trajati: dopust se je že iztekel; pogovor se je iztekel; rok za prijavo se je iztekel; zastar. leto je hitro izteklo / v osmrtnicah izteklo se je življenje naši dobri mami / knjiž. v zadnjem delu se iztečejo usode oseb, ki so jim bralci sledili v prejšnjih knjigah se zaključijo
// prenehati biti veljaven: pogodba, pooblastilo se izteče, neustalj. izteče - 2. s prislovnim določilom ne segati, razprostirati se čez določeno mejo; končati se: cesta se je iztekla pod gradom
- 3. s prislovnim določilom imeti izid, rezultat, kot ga izraža določilo: poskus se je iztekel, kakor so pričakovali; vsi so čakali, kako se bo tekma iztekla; stvar se je dobro, slabo, srečno, ugodno iztekla; tožba se je iztekla v njeno škodo; vesel sem, da se je tako izteklo
- 4. navadno v zvezi z ura prenehati teči, iti, ker ni več energije od navitja: ura se je iztekla / filmski trak se je iztekel ga ni več
● ekspr. oči naj ji iztečejo oslepi naj; vznes. njegove ure so se iztekle umrl je
♦ mat. deljenje se izteče se izide; med. oko mu je izteklo zaradi predrtega zrkla je iztekla zrklovina
iztékel -têkla -o tudi stékel stêkla -o: iztekle oči
iztečèn tudi stečèn -êna -o: iztečena ura; prim. steči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
izvêsti -vêdem dov., izvêdel in izvédel izvêdla, stil. izvèl izvêla (é) - 1. napraviti, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izvesti načrt, sklepe, zamisel / izvesti agrarno reformo; izvesti splošne volitve / publ.: četa je izvedla več akcij naredila, opravila; izvesti gradbena dela; izvesti poskus; izvesti turo v enem dnevu / publ. konferenco bodo izvedli v marcu konferenca bo
// publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izvesti mobilizacijo prebivalstva; tovarna je izvedla pocenitev izdelkov je pocenila izdelke; izvesti skok - 2. dokončati, dognati: misel je samo nakazal, ni je pa izvedel; klasifikacije ni izvedel popolnoma
- 3. umetniško poustvariti zlasti glasbeno delo: izvesti skladbo domačega avtorja / na radiu so izvedli eno najboljših sodobnih dram / publ. igralec je svojo vlogo dobro izvedel odigral
- 4. publ. priti do kakega spoznanja, zaključka na podlagi česa; izpeljati: učenci so izvedli pravilo ob konkretnih primerih
- 5. star. odpeljati, odvesti: izvesti konja iz hleva / te preobrazbe so izvedle deželo iz vojne nevarnosti so jo rešile vojne nevarnosti
izvedèn -êna -o: sklepi seje so izvedeni; analiza je izvedena na osnovi podatkov; na festivalu so bila izvedena domača in tuja dela
♦ jur. izvedena pravica pravica, pridobljena od pravnega prednika; lingv. izvedena beseda izpeljanka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jásen -sna -o prid., jásnejši in jasnéjši (á) - 1. ki je brez oblakov, megle: jasno nebo / jasen zimski dan; prevladovalo bo jasno vreme / jasni vrhovi gor / pesn. jasne daljave, višave; pren., ekspr. obetajo se jasnejša duhovna obzorja
// knjiž. čist, bister: jasen tolmun; jasna tekočina / jasno ozračje / jasne otroške oči
// knjiž. svetel, bleščeč: skozi umazano okno ne bi prodrl niti najjasnejši sončni žarek; soba je bila polna jasne mesečine / jasne barve / pesn. sredi polja jasen grad / kot kletvica strela jasna, vsaj molčal bi; pren. bil je jasen zgled domoljubja - 2. ki se dobro vidi ali sliši: premalo jasni znaki; glasovi so bili tako jasni, da je razumel vsako besedo; obrisi predmetov postajajo vedno jasnejši; slika na zaslonu ni dovolj jasna / jasna izgovarjava, pisava razločna
// nav. ekspr. ki ni hripav ali zamolkel; čist: jasen smeh, zven; njen glas je bil jasen, a oster / jasna pesem zvonov - 3. vsebinsko opredeljen, izdelan: imeti jasen cilj pred seboj; jasna idejna orientacija mladine; misel je počasi postajala jasnejša; nejasna slutnja mu je prešla v jasno spoznanje / njegov položaj še ni jasen; razmere v deželi bodo šele čez čas jasne / brez jasne zavesti, da moramo sodelovati, tega ne bomo dosegli
// podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža: dati jasen odgovor; vsaka jasnejša beseda bi pripeljala do sporov; jasno priznanje / publ. dati možnost za jasno soočenje dveh stališč odkrito
// navedite same jasne primere, zglede - 4. nav. ekspr. razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov: to je jasen dokaz, da smo imeli prav; gre za jasen primer zanemarjenosti; njihova prednost je jasna kot beli dan / stvar je jasna, tako ne gre več naprej / kot podkrepitev jasna stvar, da gre za pomoto
// v povedni rabi ki se lahko popolnoma pričakuje, predvideva: vsi ti pomisleki so v teh okoliščinah jasni; izdaja knjige je glede na ime avtorja že zdaj jasna - 5. ki je brez elementov, ki bi oteževali dostopnost, razumevanje: jasen spis; jasna glasba; preproste in jasne pesmi; jasno izražanje; jasno predavanje / precizen in jasen mislec
// v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki se popolnoma razume, dojame, spozna: da bi jim bil poskus jasen, ga je še enkrat ponovil; njegova teorija (nam) še ni popolnoma jasna; vam je zdaj vsebina jasna / po teh dogodkih so mu nekatere stvari postale jasne - 6. priseben, razumen: jasno in zmedeno govorjenje / bolnik ima le redko jasne trenutke / knjiž. telo je bilo pijano, duh pa je ostal jasen
- 7. knjiž. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu; čist: jasen značaj / jasna sreča; jasno veselje / hoditi jasna pota
// veder, iskren: jasni obrazi mladine; jasen pogled, smeh / jasna pomladna lepota
// srečen, vesel: spomini na jasno mladost; imel je malo jasnih ur - 8. star. spoštovan, cenjen, plemenit: bil je v službi jasnega kralja / v vljudnostnem nagovoru poslušajte me, jasni knez
- 9. nar. dolenjsko bled, shujšan: po bolezni je bila nekam jasna
● o tej stvari nima jasnih pojmov stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro; ko se je nehal opravičevati, mi je bil položaj precej jasen sem vedel, kaj pravzaprav hoče; vreči jasno luč na kaj popolnoma razkriti kaj; videti kaj v jasni luči čisto tako, kot je v resnici; imeti jasno podobo, sliko o čem pravilno, dobro kaj poznati; sčasoma bo postala stvar bolj jasna se bo ugotovilo, kakšna je v resnici, kakšna je njena prava vsebina
jásno - 1. prislov od jasen: jasno določiti cilj; njene oči so jasno in živo gledale v svet; jasno se izražati; zaradi razburjenja ni mogel jasno misliti; na površini so se jasno razločevale bele in črne pike; jasno sliši vsako besedo; jasno se zaveda svojih dolžnosti popolnoma
// piše se narazen ali skupaj: jasno modre ali jasnomodre oči; jasno zeleni gozdovi svetlo
// v povedni rabi: včeraj je bilo jasno in toplo; bilo je popolnoma jasno, da so vse že prej pripravili; jasno je kot enkrat ena, da se ji je zmešalo / kot podkrepitev kri ni voda, to je jasno - 2. v povedni rabi, navadno z dajalnikom izraža stanje razumevanja, dojemanja, spoznanja: vsem poklicanim mora biti jasno, da taka politika ne vodi k uspehu; počasi (jim) bo jasno, da je delovanje v takih razmerah res težko / ni mi jasno, kako si to dosegel
- 3. v povedi rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov: jasno je, da mu je to moralo vzeti veselje; jasno je, da ne bo šel, saj mu tudi ni potrebno; to je popolnoma jasno, da ga ne more ubogati / elipt.: jasno, da ne ve, saj mu ni nihče povedal; iz vas ne bo nič, jasno, saj drugega tudi nisem pričakoval; jasno, tajnica je kriva, vsega ne more biti kriv šef
// v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: hočeš požirek vina? Jasno, kar natoči mi ga; ga poznaš? Jasno, se je zlagal; naredili boste dobro kupčijo. Pa jasno
● ta slika mi je še vedno jasno pred očmi dobro se je spominjam; jasno mi je pred očmi, kako sem jim storil krivico popolnoma se zavedam, spoznavam; ekspr. sčasoma bo še vse jasno se bo še vse razkrilo, ugotovilo; ekspr. to je treba povedati jasno in glasno brez olepšavanja in prikrivanja, odločno
jásni -a -o sam.: menjavalo se je jasno in oblačno; novica je prišla kot (strela) z jasnega popolnoma nepričakovano; glede njega, z njim je hotel priti na jasno izvedeti, spoznati, kakšen je v resnici, kaj namerava; hotel si je priti na jasno, kaj namerava z njim ugotoviti, izvedeti; glede njega, o njem, z njim si še zmeraj ni na jasnem ne ve, kakšen je; glede tega, o tem, s tem si nisem na jasnem tega ne razumem popolnoma; ni si na jasnem, kako naj se stvari loti ne ve; bil si je na jasnem, da bo moral oditi spoznal je, ugotovil je; ni si bil na jasnem sam s seboj ni vedel, kakšen je, kaj v resnici hoče; zastar. ni jih pričakoval, pa se ti na jasnem prikažejo na lepem; od doma sem šel v jasnem; kos jasnega med oblaki; v tej zmedi je kaj malo jasnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kaloriméter -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje toplote: poskus s kalorimetrom / vodni kalorimeter
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kibernétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi z računalniki, internetom; kiber, kibernetični: kibernetski kriminal; Če se bo poskus posrečil, kibernetske volitve v prihodnje ne bodo potekale le na lokalni ravni, ampak tudi na nacionalni in celo na evropski E (↑)kibernétikakibernétska kavárna -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
kavarna, ki nudi dostop do interneta; kiberkavarna, kibernetična kavarna: V objektu bodo restavracije, bari, kibernetska kavarna, otroški vrtec in prodajalna igrač
kibernétski prôstor -ega -óra m (ẹ̑, ó ọ́)
računalniško, internetno okolje; kibernetični prostor, kiberprostor: V kibernetskem prostoru se socialne povezave sicer množijo, vendar hkrati postajajo vse površnejše
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kompromitíranje -a s (ȋ) glagolnik od kompromitirati: boji se kompromitiranja;
poskus kompromitiranja ni uspel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
modélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na modél: modelna naprava / modelni poskus poskus na modelu; modelni prikaz fizikalnih procesov / modelni mizar mizar, ki izdeluje livarske modele
♦ gozd. modelno drevo drevo, ki predstavlja kakovost več dreves
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nèposnemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da posnemati: neposnemljiv način, poskus;
jezik njegovega romana je neposnemljiv / ekspr.: ta slikar je v barvni tehniki neposnemljiv; neposnemljivo literarno delo
● redko dekle neposnemljive miline nepopisne, neizmernenèposnemljívo prisl.: neposnemljivo prikazati kaj; neposnemljivo lep prizor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nèsmíseln -a -o [səl] prid. (ȅ-ȋ) - 1. ki ni smiseln: povedal je nekaj nesmiselnih stavkov; nesmiselne besede, trditve / nesmiselno govorjenje, ravnanje
- 2. ki nima možnosti za uspeh: nesmiseln boj; nesmiseln poskus; njegovo prizadevanje je nesmiselno
// knjiž. nepotreben, odvečen: nesmiseln strah; nesmiselne žrtve / izgublja čas za nesmiselne stvari
nèsmíselno prisl.: nesmiselno delati; nesmiselno ravnati / v povedni rabi nesmiselno je čakati nanj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
neváren -rna -o prid., nevárnejši (á ā) - 1. ki lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh: nevarni poskusi z razstrelivom; ta plin je nevaren; škarje so za otroke nevarne / nevaren ovinek; narasla reka postaja nevarna; na tem odseku je cesta smrtno nevarna / družbi, za družbo nevarni pojavi; biti v nevarnem položaju; zdravju nevarno delo škodljivo
// to je nevaren človek / nevarna žival ki rada napada - 2. o katerem se domneva, da bo imel za koga slabe, hude posledice: nevarna bolezen, poškodba; rana je smrtno nevarna; nevarno prehitevanje; plezanje po skalah je pozimi nevarno / nevarne grožnje / pogovor se je zasukal v nevarno smer
♦ med. nevarna novotvorba - 3. ekspr. o katerega dobrem, pozitivnem uspehu za prizadetega se dvomi: ta tvoj načrt, poskus je nevaren
- 4. ekspr. ljubezensko, spolno zelo privlačen: to je nevarna ženska; biti nevaren za žensko srce / njemu ni nobena ženska nevarna
● ekspr. fant je zdaj v nevarnih letih v puberteti
nevárno - 1. prislov od nevaren: nevarno zboleti; nevarno strme stopnice
- 2. v povedni rabi izraža
- a) veliko verjetnost, da se bo zgodilo kaj slabega, neprijetnega: nevarno je, da se bo v takem vremenu prehladil
- b) neprimernost, škodljivost česa: takrat je bilo nevarno govoriti resnico; sam.: to ni nič nevarnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
obúpen -pna -o prid., obúpnejši (ū ȗ) - 1. ki ne vzbuja upanja; brezupen: obupen poskus; bolezen postaja obupna
// ekspr. zelo mučen, neprijeten: prišel je v obupen položaj; ta negotovost je zanj obupna - 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, zelo veliki meri: obupen mraz, veter; na cesti je obupen prah; obšel jo je obupen strah; v nalogi so obupne napake; tam je obupna revščina
// zelo slab, nekvaliteten: obupna cesta, hrana; ima obupno stanovanje / v sobi je obupen zrak nečist; tam so obupne razmere neurejene; vreme je letos obupno nestalno, slabo - 3. ekspr. ki s svojim vedenjem, ravnanjem vzbuja odpor, nenaklonjenost: to je obupen človek / obupno vedenje
// grd, neprikupen: imel je obupen glas; v tej obleki je obupna - 4. zastar. obupan, potrt: tolažiti obupno mater / gledal je njen solzni, obupni obraz
obúpno prisl.: obupno se boji; roman je obupno razvlečen; obupno resen / v povedni rabi bilo je obupno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pàč prisl. (ȁ) nav. ekspr. - 1. izraža zadržanost, precejšnjo verjetnost: kozarček bi se zdajle pač prilegel; najbolj pametno bi pač bilo vrniti se / njegov prvi in pač tudi zadnji poskus je spodletel; potrt je, pač zato, ker nima službe; tega pač sam ne verjameš najbrž
// kriv je, to se pač ne da tajiti; ljudstvo je pač vredno boljše usode gotovo, vsekakor
// navadno na začetku stavka krepi povedano: pač bi bil nespameten, če bi ga poslušal; pač res je, kar pravi pregovor / sovražen nam ni, to pač ne - 2. za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje; neki: kaj bo pač na to odgovoril; kdo je pač ta tujec; koliko let je pač, kar se nisva videla
- 3. izraža sprijaznjenje z danimi dejstvi: dela, kakor je pač navajen; takšno je pač življenje; kaj se hoče, smo pač reveži / otrok je bil kaznovan, je pač nagajal že
- 4. z nasprotjem v drugem stavku izraža omejevanje, dopuščanje: videl sem ga pač, a ogovoril ga nisem / rad ga srkne, to pač, vendar ne čez mero / vino bo pač kislo, bo pa le
- 5. uvaja zavrnitev s popravkom: ni priden delavec. Pač, priden je, samo neroden; to bi bilo vse. Pač, še nekaj; te pravice nimaš. Pač, imam jo; nas nisi pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci / vsi smo zbrani. Pač, pač, Andreja še ni ne, ne
// kar sem storil, ti ni bilo v škodo. Ali pač ali pa (le)
// kaj pa on? Pač, njega ne smemo pozabiti da, seveda, saj res - 6. v vezniški rabi, v zvezi pač pa za uvajanje nove trditve namesto prej s pridržkom zanikane: ni znanstvenik, pač pa dober učitelj; tega ne trdi naravnost, pač pa po ovinkih; dekle (sicer) ni bogato, pač pa pridno je pa
// podočniki so majhni, pač pa so kočniki izdatno večji zato pa, nasprotno pa
// neustalj. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; ampak: reforma ni samo stvar delovnih organizacij, pač pa stvar najširše skupnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
píhati -am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í) - 1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod noge mi piha čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog
// veter piha; v obraz ji je pihala topla večerna sapa - 2. iztiskati zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihati v ogenj, žerjavico; močno pihati; pihati in puhati / pihati cigaretni dim v zrak; pihati si toplo sapo v premrle roke / pihati skozi nos; ekspr. to je pihal, ko je šel v hrib hitro dihal, sopihal
// s pihanjem- a) odstranjevati: pihati prah, smeti z mize
- b) hladiti, ohlajati: pihati vročo juho; pihaj, da se ne opečeš
- c) lajšati bolečine: pihala mu je krvaveči prstek
- 3. dajati, oddajati enakomeren tok zraka: kalorifer piha topel zrak
- 4. s pihanjem izražati navadno strah, občutek ogroženosti: mačka je začela pihati; jezno pihati
// ekspr. izražati jezo, nejevoljo, sovražnost: žena že ves dan piha proti njemu / pihati od jeze, togote, zavisti / jezen je, da kar piha zelo je jezen - 5. igrati (na) pihalni instrument: godci so začeli pihati in piskati / piha na orglice, redko v trobento
- 6. obrt., v zvezi pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek: že več let piha steklo
● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. vlak je pihal proti goram peljal; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; žarg., avt. voznik je moral pihati opraviti poskus z alkotestom; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati drug veter razmere so se spremenile; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; pog., ekspr. pihati dekletu na dušo, srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; pog., ekspr. dolgo mu je pihal na dušo, pa zaman mu prigovarjal, ga prepričeval; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna
pihajóč -a -e: močno pihajoč veter
píši -te: ekspr. piši me v uho, vulg. v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; prim. vritmepiši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
plát -í ž (ȃ) raba peša stran, del:- a) sprednja plat hiše / na naši plati je hrib strm
- b) leva, desna plat dvorane; leva plat vrta je neobdelana
- c) granato je razneslo na vse plati / kolo je zanašalo na levo plat na levo; napadli so jih z vseh plati
- č) v njegovih delih prevladuje čustvena plat; oblikovna plat novele; pravna plat spora / oceniti roman z jezikovne plati jezikovno; s te plati ga še ne poznaš teh njegovih lastnosti, značilnosti; slika je po barvni plati zelo zanimiva barvno; po tehnični plati so dobro opremljeni tehnično
// publ.: po eni plati sem s tem zadovoljen, po drugi plati pa ne deloma sem s tem zadovoljen, deloma pa ne; poskus je zelo nevaren, po drugi plati pa tudi zanimiv poskus je zelo nevaren, vendar tudi zanimiv
● biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo; pog. to je druga plat medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; knjiž. treba je slišati še drugo plat zvona drugo, nasprotno trditev, mnenje; star. biti na dve plati dvoličen; star. sodnik je razsodil tako, da je bilo prav za obe plati strani, stranki; star. po očetovi plati je Slovenec strani, liniji; pog., ekspr. dobiti jih po zadnji plati po zadnjici
♦ alp. gladka, navadno strma površina v skalovju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pobèg in pobég -éga m (ȅ ẹ́; ẹ̑) glagolnik od pobegniti: pripravljali so pobeg iz taborišča;
skriven, uspel pobeg;
poskus pobega;
načrt za pobeg / zanj je bil nujen pobeg iz hrupa
● žarg., šport. skupina kolesarjev se je odločila za pobeg je pospešila vožnjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poizkus ipd. gl. poskus ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pokorítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pokoriti1: poskus osvojitve in pokoritve države / pokoritev narave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pokúšnja -e ž (ȗ) - 1. ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo: pokušnja vin za razstavo je trajala več dni; sodelovati pri pokušnji / prirejati javne pokušnje
- 2. glagolnik od pokusiti: dal mu je jabolko za pokušnjo; ogled vinske kleti, združen s pokušnjo štajerskih vin / povabiti gosta v zidanico na pokušnjo / redko prinesti pokušnjo jed, pijačo za pokušnjo
- 3. zastar. poskus, preizkus: obdelati dogodek iz mestnega življenja za pokušnjo / po mnogih pokušnjah je o iznajdbi sporočil javnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ponížen -žna -o prid., ponížnejši (í ī) - 1. ki podcenjuje svoj pomen, vrednost: ponižen človek; ponižni in naduti ljudje; ponižen kot jagnje
- 2. ki ima, kaže do ljudi podrejen odnos: od delavcev je zahteval, da so delavni in ponižni; za ženo je hotel dobiti delavno, skromno in ponižno žensko / star., kot vljudnostna fraza sluga ponižen
● ekspr. bila je ponižnega srca ponižna, skromna
// ekspr. ki vsebuje, izraža tak odnos: pripovedovala je s ponižnim glasom; gledal me je s ponižnimi očmi / moje namere so miroljubne in ponižne - 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom majhen, skromen, preprost: to je bil le ponižen poskus sestaviti model srednjeveške jadrnice; imel je precej bušk, čeprav je bil le ponižen pretep; na koncu vasi si je postavil ponižno hišico / naše ponižne želje se gotovo ne bodo uresničile
- 4. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padal je ponižen dež; poleti se je reka spremenila v ponižen potok
ponížno prisl.: pes je ponižno mahal z repom; prav ponižno vas prosim za pomoč; ponižno jo je vprašal, kaj lahko še stori zanjo; ponižno sklonjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ponovljív -a -o prid. (ī í) ki se da ponoviti: ponovljiv poskus;
ta prvina romana ni šablonsko ponovljiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poravnálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poravnava 2: poravnalni poskus, postopek / poravnalni narok; poravnalni svet družbeni organ, ki obravnava spore med občani, člani delovnih skupnosti ter med organizacijami in občani
♦ grad. poravnalna lata ravna deska, letev, ki se uporablja za izravnavo zidakov, ometa, tlaka; les. poravnalni skobeljnik skobeljni stroj za oblikovanje ravnih ploskev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poskús tudi poizkús -a m (ȗ) - 1. znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže: poskus na živalih; potek poskusa / delati poskuse / s poskusom dokazati, ugotoviti / prepoved atomskih, jedrskih poskusov; fizikalni, kemični poskus; laboratorijski poskus / poskus z novim škropivom ni uspel poskusna uporaba za ugotovitev učinkovitosti
// uvajanje novih načinov, metod: njegovi poskusi v gospodarstvu niso uspeli / avantgardni umetniški poskusi - 2. glagolnik od poskusiti:
- a) brezuspešen poskus poravnave spora; propadel je tudi zadnji poskus rešitve; poskus sodelovanja; poskus stabilizacije gospodarstva / stvar se mu je posrečila ob prvem poskusu / poskus kaznivega dejanja; poskus samomora / opustila je vsak poskus, da bi ga zadržala ni ga več poskušala zadržati
- b) dramski, pesniški poskusi mladega ustvarjalca / njen prvi ljubezenski poskus prva ljubezen, zaljubljenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poskúsen tudi poizkúsen -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na poskus: poskusna uporaba škropiva;
poskusno obratovanje, snemanje / poskusni odtis; pilot za poskusne polete / poskusni laboratorij / poskusni snopič slovarja; poskusna serija skokov
♦ agr. poskusno polje polje, na katerem se preizkuša kaka kulturna, krmna rastlina, kako gnojilo; ekon. poskusna bilanca seštevek debetnih in kreditnih postavk posameznih kontov za ugotovitev pravilnosti knjiženja; med. poskusna žival žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; voj. poskusna mobilizacijaposkúsno tudi poizkúsno prisl.: tovarna je začela poskusno obratovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poskúšnja tudi poizkúšnja -e ž (ȗ) - 1. ugotavljanje, preverjanje kakovosti določenih lastnosti česa: prva poskušnja je bila neuspešna / zapeti pesem za poskušnjo; nova tovarna obratuje za poskušnjo poskusno
// vzeli so jo za en mesec na poskušnjo
// pokušnja: poskušnja domačih vin / ponudil mu je jabolko za poskušnjo / prostor za vinsko poskušnjo - 2. zastar. poskus: prva poskušnja mu je spodletela; vse njene poskušnje, da bi ga potolažila, so bile zaman / pesniške poskušnje
- 3. zastar. izkušnja: poskušnje so ga izmodrile; slabe poskušnje
// izpit: poskušnjo je dobro opravil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
posréčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) navadno z dajalnikom pri nastanku, uresničitvi doseči (zaželeno) kakovost, ustrezno lastnost: načrt, poskus se je posrečil;
šolska naloga se mu ni posrečila;
pecivo se ji je zelo posrečilo / temu človeku se vse posreči, česar se loti / primerjava se ni čisto posrečila // s smiselnim osebkom v dajalniku izraža uresničitev dejanja, kot ga nakazuje sobesedilo: posrečilo se ji je dobiti knjigo; posrečilo se jima je, da sta prišla na vrhposréčen -a -o - 1. deležnik od posrečiti se: posrečen načrt; posrečena oprema knjige; posrečena primerjava; posrečena tura
- 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom dober, primeren: ima zelo posrečeno obleko / posrečen izraz; ta rešitev ni ravno posrečena
// duhovit, domiseln: zelo posrečen človek je / posrečena misel, šala; prisl.: posrečeno izbrani primeri; dogajanje je posrečeno prikazano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pozelenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati zelen: krompir na svetlobi pozeleni;
opeka je pozelenela od plesnobe, vlage / ekspr. pozeleneti od jeze, zavisti
● žarg., avt. vozniku je balonček pozelenel poskus z alkotestom je pokazal, da je voznik vinjen // ekspr. razjeziti se, razburiti se: ko je to slišal, je kar pozelenelpozelenèl in pozelenél -éla -o: pozelenela medeninasta posoda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prebèg in prebég -éga m (ȅ ẹ́; ẹ̑) glagolnik od prebegniti: organizirati prebeg;
prebeg mobilizirancev;
prebegi čez mejo;
poskus prebega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prevràt -áta m (ȁ á) - 1. navadno s prilastkom hitra, velika, navadno nasilna sprememba, zlasti v družbenem ali političnem življenju: narediti prevrat; poskus prevrata; čas po prevratu / ob prevratu leta 1918 nastala jugoslovanska država / oblast je prevzel z državnim prevratom udarom
// družbeni, politični, socialni, vojaški prevrat - 2. nav. ekspr. hitra, velika sprememba na kakem področju človekovega delovanja: z uvedbo oljne tehnike je nastopil v slikarstvu prevrat; prevrat v mišljenju
● zastar. vse bi rad hitro naredil, ta prevrat ta lahkomiselni, vihravi človek
♦ šport. sklonjeno narejen premet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
próba -e ž (ọ̑) nižje pog. - 1. poskus, poskušnja: vzemi to za probo
- 2. pomerjanje (nedodelanega oblačila): imeti pri šivilji probo; iti k probi
● zastar. proba za koncert vaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pustolóvščina -e ž (ọ̑) nenavaden, vznemirljiv doživljaj: pripovedovala je o svojih pustolovščinah;
prevzela ga je želja po pustolovščinah / spuščati se v ljubezenske pustolovščine // nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: hitra vožnja je nevarna pustolovščina; politična pustolovščina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
restavrácija2 -e ž (á) glagolnik od restavrirati: restavracija in konzervacija spomenika / poskus restavracije monarhije / restavracija kapitalističnih odnosov
♦ zgod. francoska restavracija obnovitev vladavine Burbonov v Franciji od 1817 do 1830
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
samomorílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na samomor: premagati samomorilne misli / samomorilni poskus / to je samomorilna politika
● ekspr. ta samomorilni dolgčas nedeljskih popoldnevov zelo velik; ekspr. to, kar počneš, je samomorilno zelo nevarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sámoprevára -e ž (ȃ-ȃ) - 1. prevara samega sebe: med vožnjo je kajenje proti utrujenosti samoprevara; zavestna samoprevara; ta misel je poskus samoprevare
- 2. predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti; iluzija: trdil je, da je ljubezen samoprevara / ekspr. vdajal se je samoprevari, da bo zmagal / ekspr. živeti v samoprevarah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
seriácija -e [serijacija] ž (á) razvrstitev, razporeditev česa glede na kako lastnost: Razmeroma skromne rezultate je dal tudi poskus seriacije najdb iz grobišča E ← nem. Seriation, agl. seriation iz (↑)sêrija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
situíranje -a s (ȋ) glagolnik od situirati: situiranje hiše, poslopja / poskus situiranja v prostor / situiranje v prostoru in času
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
slép -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) - 1. ki ni sposoben zaznavati svetlobe, barv: slep človek; fant je od rojstva slep; slep za barve; na starost je postal skoraj slep; slep na eno oko; gluh in slep / mladiči so še slepi / slepo oko; ekspr. njene oči so slepe od joka
// ekspr., navadno v povedni rabi ki ne opazi, dojame česa: bil je tako slep, da ni videl njenih napak / biti slep za lepote narave; včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe - 2. ekspr. ki ne more razsodno misliti, presojati: od jeze, strasti slep človek; kako sem bila slepa, da sem ti verjela
// ki povzroči, da kdo ne ravna razsodno, premišljeno: slepa jeza; storiti kaj iz slepe ljubosumnosti; do tujcev so čutili slepo sovraštvo - 3. ekspr. ki zaradi čustvenega odnosa do koga ni kritičen, samostojen: slepi občudovalci, oboževalci; slepi privrženci stranke / slepa pokorščina; slepo posnemanje popolnoma nekritično; slepo zaupanje brez premisleka
- 4. ekspr. nenačrten, naključen: slepa igra neznanih sil
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika: narediti kaj po slepem nagonu; tega ne moremo prepustiti slepemu naključju - 5. ki ne opravlja svoje funkcije: slepi žep; slepa vrata / slepa bomba bomba, ki ne eksplodira
- 6. ki ima izhod samo na enem koncu: slepi tir; slepa ulica / loviti ribe v slepem rokavu reke
● slepi potnik potnik, ki nima voznega listka; publ. pogovori so zašli na slepi tir se na enak način ne morejo nadaljevati; svetlobni napis na slepem zidu zidu brez oken, odprtin; žarg. žaromet je še vedno slep ne sveti; ekspr. biti slep od ljubezni biti nekritičen do ljubljene osebe; ekspr. delal se je slepega in je ni pozdravil kot da je ni videl, opazil; kot da je ne pozna, ni poznal; ekspr. kupiti za slepo ceno poceni; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; ekspr. izbirati na slepo srečo naključno, nenačrtno; slepa ulica ekspr. izhoda iz te slepe ulice ni bilo iz tega zelo neprijetnega, zapletenega položaja; ekspr. prišli, zabredli smo v slepo ulico v položaj, iz katerega navidez ni izhoda; nestrok. slepo letenje instrumentalno letenje; ekspr. slepo ogledalo motno, počrnelo; slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah neglede na pravilnost, poštenost; slepo strojepisje desetprstni sistem tipkanja, pri katerem strojepisec ne gleda na tipke; ekspr. v mraku sem popolnoma slepa slabo vidim; ljubezen je slepa zaljubljen človek ne ravna premišljeno, preudarno; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči
♦ agr. slepi sir sir, ki nima lukenj; slepo oko ne popolnoma razvito oko, ki odžene le v posebnih pogojih; anat. slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; slepo črevo na enem koncu zaprt začetni del debelega črevesa; arhit. slepo okno okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; gastr. slepa žonta maslovnik iz sladkega in kislega mleka, smetane in zakuhane moke; geogr. slepa dolina kraška dolina, ki se ob ponikvi končuje s strmimi bregovi; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; slepi podboj podboj iz neobdelanega lesa, ki omogoča suho montažo vrat, oken; kem. slepi poskus poskus, narejen brez glavne sestavine, da se ugotovi popoln učinek stranskih sestavin; les. slepi furnir furnir za podlago plemenitemu furnirju; slepa grča grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; slepica; med. barvno slep nesposoben za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; mont. slepi jašek jašek, ki ne sega do površja; slepa proga proga, povezana z drugimi progami samo na enem koncu; obrt. slepi ris ozek, gost, v platneni vezavi klekljan trak, ki v vijugi poteka skozi vso idrijsko čipko; strojn. slepa matica matica, ki je na eni strani zaprta; šah. slepa partija partija, ki jo igralec igra na pamet, brez šahovnice in figur; teh. slepa luknja luknja, ki ne sega skozi kaj; tisk. slepi tisk brezbarven reliefni tisk zlasti za napise in okraske na platnicah; slepo gradivo gradivo med črkami, vrsticami, ki se pri tiskanju ne odtisne; um. slepi okvir okvir, na katerega se napne platno pri slikanju; voj. slepi naboj naboj s plastično ali leseno kroglo; zool. slepo kuže pod zemljo živeči, miši podoben glodavec z zakrnelimi očmi, brez uhljev in repa, Spalax leucodon
slépo prisl.: cesta se konča slepo; slepo verjeti; slepo oboževana stvar
slépi -a -o sam.: slepi si pri hoji pomaga s palico; dom slepih; spremljevalec, vodnik slepih; pisava za slepe; na slepo greva kar na slepo, bova že prišla do koče ne da bi poznala pot; ne da bi vprašala zanjo; kršilce so tokrat iskali tudi na slepo; streljati, udarjati na slepo ne da bi pomeril; njegove oči strmijo v slepo nepremično predse, brez določenega namena; preg. med slepimi je enooki kralj med nesposobnimi, nepomembnimi ljudmi se lahko uveljavi tudi človek z majhnimi sposobnostmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spodletéti -ím tudi izpodletéti -ím dov., spodlêtel tudi izpodlêtel (ẹ́ í) - 1. spremeniti smer premikanja ob dotiku s čim trdim, gladkim: sekira spodleti ob grči / urezal se je, ker mu je nož spodletel / dobro drži, da ti žebelj ne spodleti
// brezoseb. spodrsniti, zdrsniti: na ledu, mokri skali mu je spodletelo - 2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt, namera, poskus, ukana spodleti; vse, česar se loti, mu spodleti; brezoseb.: v poklicu mu je večkrat spodletelo; priznal je, da mu je v matematiki spodletelo da je dobil negativno oceno
spodletèl in spodletél tudi izpodletèl in izpodletél -éla -o: spodletel načrt, napad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
správen -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spravo: spravni ton govorjenja / prirediti spravni večer / spravni dar, poljub / spravna daritev v različnih religijah daritev v spravo z bogom, bogovi
♦ jur. spravni poskus poskus sprave po že vloženem predlogu za sporazumno razvezo ali pri razvezni pravdi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
stradálen -lna -o prid. (ȃ) pri katerem se ne uživa (dovolj) hrane: stradalna kura
♦ agr. stradalni poskus poskus, s katerim se ugotovi, kaj žival nujno potrebuje za življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
típ1 -a m (ȋ) - 1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe: izdelovati, opisovati tipe; tovarna načrtuje nov tip stroja; športni tip avtomobila; tipi ladij, letal, motorjev / uporabljati pri tiskanju več tipov črk; predpisati tip moke za polbeli kruh; čevlji tipa mokasin
// kar tvorijo stvari iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti sploh: proučevati tipe organizmov; deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih; mediteranski tip hiše; panonski tip vasi; podnebni tipi; poskus razvrstitve stilnih tipov; tipi slovarjev; tipi srednjih šol / afriški, nordijski tip človeka; materinski tip ženske; praktični, razmišljajoči tip človeka; bila je športni tip; sin je drugačen tip kot oče / slušni tip človeka ki si najbolje zapomni to, kar sliši
● pog. ona ni moj tip ne ustreza mojemu okusu, predstavam - 2. v povedni rabi, z rodilnikom kar ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se uvršča v posebno skupino stvari iste vrste: ta zgradba predstavlja tip enostanovanjske hiše; to je čisti tip gotske stavbe / ta človek je bil tip povojnega aktivista; to je tip modernega pisatelja / z oslabljenim pomenom: humoreska gogoljevskega tipa; pesmi izpovednega tipa izpovedne pesmi
- 3. slabš. človek z določenimi negativnimi lastnostmi: ta tip je še vsakega ogoljufal; s tem tipom nočem imeti opravka; nevaren, sumljiv tip
// ekspr. človek, oseba sploh: ogovoril ga je neznan tip; bil je zanimiv tip / ona ni tip, ki bi to mirno uredil - 4. lit. literarni lik, za katerega je značilna kaka zelo poudarjena, lahko razpoznavna značajska poteza: v pravljici ostajajo ljudje od začetka do konca tipi; veseloigra z ustaljenimi tipi; tip hinavca, skopuha, upornika
♦ antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip človeka; gozd. gozdni tip gozd glede na drevesne vrste, starost in višino dreves ter glede na način gospodarjenja z njim; lingv. mešani naglasni tip; samostalnik roka se sklanja po tipu gora; med. piknični tip človeka; psih. tip razred, kategorija oseb s skupnimi prevladujočimi duševnimi, telesnimi lastnostmi; ekstravertirani, introvertirani tip človeka; um. cerkev dvoranskega tipa; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
uspèh tudi uspéh -éha m (ȅ ẹ́; ẹ̑) - 1. dejstvo, da kdo s svojim delom, prizadevanjem doseže, kar želi, pričakuje: uspeh ga je opogumil; veseliti se uspeha; želeti komu uspeh; dvomiti o uspehu, pog. v uspeh česa / truditi se brez uspeha / uspeh režiserja; uspeh v poklicu / uspeh filma, knjige, predstave / pri vzgoji nima uspeha ni uspešen
- 2. pozitiven rezultat kakega dela, prizadevanja: prvi poskus ni prinesel, ekspr. rodil uspeha; pri svojem delu je dosegel velike, zadovoljive uspehe; finančni, gospodarski uspehi; uspehi domačih raziskovalcev
// kar doseže učenec s svojim delom, prizadevanjem v šoli: dokument o učenčevem uspehu / šolski uspeh
● ekspr. pri ženskah je imel uspeh znal si je pridobiti njihovo ljubezensko naklonjenost; vznes. njegovo delo je bilo kronano z uspehom se je uspešno končalo
♦ šol. odlični uspeh; nezadostni učni uspeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
veríženje -a s (í) 1. dejstvo, da se kaj dogaja, razvršča drugo za drugim: veriženje dogodkov; veriženje kreditov odobritev novega kredita z navezavo na predhodnega; prepoved veriženja pogodb; Določila novega zakona o delovnih razmerjih onemogočajo dalj časa trajajoče veriženje zaposlitev za določen čas 2. ukvarjanje s preprodajo česa, navado z namenom dvigovanja cene na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička: veriženje delnic; veriženje z zemljišči; Iz strokovnih služb zbornic in prometnega ministrstva je treba takoj odstraniti uradnike, ki so vpleteni v veriženje z dovolilnicami in denarjem 3. vsebinsko nizanje, nejasno, zapleteno sporočanje: Pri študijah o umetnosti, ki jih ne pišejo umetnostni zgodovinarji, se hitro izkaže, da gre predvsem za jalov poskus narativnega veriženja in skladiščenja teoremov E (↑)verížiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zamísliti se -im si dov. (í ȋ) - 1. v mislih izoblikovati, ustvariti: zamisliti si načrt za pobeg; za pogovor si je že vnaprej zamislil vprašanja; stvar poteka drugače, kot si jo je zamislil / storili so, kakor si je zamislil; ali si lahko zamisliš, kako bo potekal ta poskus
- 2. v mislih izoblikovati, ustvariti podobo, predstavo česa
- a) kar v resničnosti (še) ne obstaja: zamislite si črto med dvema točkama; risba je taka, kot si jo je zamislil; njegovo zunanjost sem si drugače zamislil / ni si mogoče zamisliti bolj različna značaja
- b) kot posledico obnovitve zaznav: trudil se je, da bi si zamislil njen obraz
zamísliti se postati intenzivno dejaven v zavesti: postal je in se zamislil; zamisliti se ob čem; globoko se je zamislila; tako so se zamislili, da niso ničesar slišali
// navadno v zvezi z v, nad izraža usmerjenost take dejavnosti: zamisliti se v preteklost; zamislili so se nad njihovimi trditvami; zamisliti se nad seboj / ekspr. nad tem dejstvom bi se morali zamisliti posvetiti bi mu morali vso pozornost; to dejstvo je zelo zaskrbljujoče
● knjiž. zamisliti se v položaj koga drugega vživeti se
zamíšljen -a -o - 1. deležnik od zamisliti si: vnaprej zamišljen načrt; biti zamišljen v preteklost; idealno zamišljena družba; knjižnica je zamišljena tudi kot raziskovalno središče
- 2. ki zaradi intenzivnega premišljanja, razmišljanja ne spremlja dogajanja okoli sebe: biti, postati zamišljen; slabe volje je in ves zamišljen; iti zamišljen proti domu; tiha in zamišljena ženska
// ekspr. ki izraža, kaže tako spremljanje dogajanja okoli sebe: zamišljen korak; zamišljen obraz; zamišljen pogled; prisl.: zamišljeno gledati, spregovoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.