poslẹ̑dnjič, adv. 1) zum letztenmale; — 2) letztens, endlich (pri naštevanju).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

prelẹvíti, -ím, vb. pf. durch Häutung verändern: prelevil si je poprejšnjo kožo in pamet, Jurč.; — p. se, sich häuten; — sich verwandeln, Z., nk.; zmešnjave so se prelevile poslednjič v punt, Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zȃdnjič, adv. 1) zum letztenmal; z. ti hočem takrat prizanesti; — = poslednjič, zuletzt, endlich (pri naštevanju); — 2) letzthin; zadnjič te ni bilo k nam v vas, kakor si bil obljubil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zadnjič [zȃdnjič] prislov

zadnjič, poslednjič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zvoníti, -ím, vb. impf. 1) läuten; cerkovnik je začel zvoniti; zvoni, es läutet; z vsemi zvonovi z.; dan, sedem, devet, poldan, avemarijo zvoni, es läutet die Morgenglocke, sieben Uhr, neun Uhr, Mittag, Ave Maria; mrliču z., einen Todten ausläuten; k maši z.; vkup z. (= z vsemi zvonovi poslednjič k božji službi z.); vor einem Gewitter läuten: pod oblak z., = z. k hudi uri, Rihenberk, Ip.-Erj. (Torb.); hudemu vremenu, toči z., das Ungewitter, den Hagel verläuten, Cig.; po toči z. = zu spät etwas thun; — 2) einen Klang von sich geben, tönen, klingen; železo lepo zvoni, C.; v ušesih, po ušesih mi zvoni es klingen mir die Ohren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.