aktíva -e ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
bilánca stánja -e -- ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
bilánca stánja -e -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
bilánca uspéha -e -- ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Brezplačni premijski modelZanima me slovenski ustreznik za angleški termin freemium , ki na področju ekonomije, zlasti na področju spletnih portalov in aplikacij, označuje poslovni model, pri katerem se mora uporabnik za dostop do nekaterih funkcionalnosti portala ali aplikacije najprej registrirati, čeprav je potem uporaba brezplačna. Vse druge funkcionalnosti pa so navadno dostopne le v primeru, če jih uporabnik plača. Ali za to vrsto poslovnega modela obstaja kakšen primernejši izraz kot brezplačna naročnina ? Poleg tega me zanima, če bi bilo v zvezi s tovrstnim poslovnim modelom ustrezno govoriti o naročništvu , ki ga sicer v SSKJ2 ne najdem.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dávčna bilánca stánja -e -e -- ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dávčna zlorába -e -e ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dejánski lastník -ega -a m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dekoncentrácija -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
denárni tók -ega -a m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
etážni lastník -ega -a m
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
glávna dejávnost -e -i ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
gospodárska koríst -e -i ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Ime poklica v ženskem spolu – TAJNIK VI. v vzgoji in izobraževanjuV vzgoji in izobraževanju se je na novo (s 1.7.2017) oblikoval poklic tajnik VI v VIZ, ki je nadomestil poslovnega sekretarja VI. Zanima me, če je v redu, da se v ženski obliki glasi poklic tajnica VI . v VIZ. Za to delovno mesto se zahteva VI. oz. VII.stopnja izobrazbe.
Ali je to primerljivo s tajnikom na občini, ki ga imenujejo občinski tajnik. Nisem še slišala, da bi se to imenovalo občinska tajnica? Na občini to delovno mesto zasedajo uslužbenci z univerzitetno izobrazbo VII/2, običajno pravno smeri. To delovno mesto ni isto kot tajnica direktorja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
izkàz poslôvnega izída -áza -- -- m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Izobraževanje v živo, delo v pisarniV času, ko je delo od doma oz. delo na daljavo postalo še pogostejše kot prej, se za delo v pisarni oz. delo na delovnem mestu delodajalca uporabljajo različni izrazi. Zanima me, kateri slovenski izraz bi bil nevtralen za opis ne samo dela, ampak tudi izobraževanja, kadar ne gre na daljavo ali po spletu, npr. kaj bi bilo nasprotje izobraževanja na daljavo oz. izobraževanja po spletu . Pojavljata se izraza, kot sta v živo in na štiri oči , ki sta precej ekspresivna, primerna samo v določenem kontekstu. Obstaja tudi izraz osebno , npr. ponujanje storitev osebno. V angleščini se uporabljajo npr. izrazi face-to-face , directly , in direct contact , in person .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Izvor besede »partnerstvo«Že dlje časa razmišljam o pogosto rabljeni besedi partnerstvo.
Predvidevam, da njena raba v slovenskem jeziku ni sporna, vendar si jaz vseeno želim preveriti, če se besedo da nadomestiti s kakšno drugo besedo z bolj slovenski korenom.
Veliko bi mi pomenilo, če bi lahko izvedela koren te besede ter njen nastanek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
jávno naročílo -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
jávnonaročníško pártnerstvo -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kazálec -lca [kazau̯ca tudi kazalca] m (ȃ) 1. prst (roke) med palcem in sredincem: s kazalcem pokaže nanj;
kazalec desne roke / dvignil je kazalec in mu požugal // smernik, kažipot: s stene so sneli kazalec 2. podolgovat del naprave, ki na številčnici, skali kaže določene podatke: kazalec kaže enajsto (uro);
kazalec na uri se je premaknil na pet;
kazalec na manometru, tehtnici / minutni, sekundni kazalec ki kaže minute, sekunde; v smeri urnega kazalca od leve proti desni3. grafični element, ki kaže trenutni položaj na zaslonu in ga upravljamo z miško ali drugo kazalno napravo: premikati kazalec po zaslonu;
prilepiti besedilo na mesto kazalca 4. publ., navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa: gre za pomemben časovni in stilni kazalec;
kazalec življenjskih vrednot // ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni kazalec; izračun kazalcev poslovnega uspeha
♦ avt. smerni kazalec luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje; teh. svetlobni kazalec svetlobno znamenje, ki kaže določene podatke, navadno na skali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
knjigovódska lístina -e -e ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kódeks -a m (ọ̑) 1. zakonik, zbirka zakonov: izdati kodeks;
kodeks kanonskega prava / Napoleonov kodeks // navadno s prilastkom družbeno priznan in uveljavljen sistem načel, predpisov: moralni kodeks mu tega ne dopušča; kodeks zdravniške etike; nespoštovanje poslovnega kodeksa / publ. kodeks cestnih predpisov 2. pravila, pravilnik: seznaniti se s kodeksom / zbiranje podatkov poteka po posebnem kodeksu 3. biblio. rokopisna knjiga iz dobe pred iznajdbo tiska: stari pergamentni kodeksi / supraseljski kodeks
♦ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Kovčing psihologijaZanima me slovenski ustreznik za angleško zvezo coaching psychology . Registrirana sem namreč kot coaching psychologist pri Britanskem psihološkem združenje (ang. British Psychological Society). Ali bi bil ustreznik lahko coaching psihologija oz. coaching psihologinja za poimenovanje osebe? Kaj pa menite o slovenskih poimenovanjih psihološki trening , trenerska psihologija (za ang. coaching psychology ) oz. psihološki trener , trenerski psiholog (za ang. coaching psychologist )? Termin označuje področje uporabne psihologije, ki se ukvarja z raziskovanjem vedênja, kognicije in čustev za natančnejše razumevanje uspešnosti in dobrega počutja posameznikov in skupin.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Kratična narava okrajšav
Ali drži, da bi bilo s stališča pregibanja krajšavo za delniško družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo pravilneje zapisati kot DD in DOO ter pred nazivom podjetja, torej npr. »DD Žito, Ljubljana«, saj bi to prebrali kot »delniška družba Žito« in pregibali kot npr. v povedi »V našem DD-ju ...«, kar bi pomenilo »v naši delniški družbi ...«?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
maníra -e ž (ȋ) 1. nav. mn. način vedenja, navada: imel je to maniro, da me je onikal;
lepe, prostaške, uglajene manire;
na napako ga je opozoril z manirami izkušenega poslovnega človeka;
človek prikupnih manir;
človek z mestnimi manirami // nav. ed. olikano, lepo vedenje: pozna se mu manira; nima manire; učiti koga manire; človek z manirami / poslovil se je, kot zahteva manira pravila lepega vedenja
● ekspr. le kje si se učil manir(e) zelo si neolikan2. publ. pogosto se ponavljajoč način izražanja, zlasti v umetnosti, navada: mračni motivi so bili tedaj manira / posnemati tuje pesniške, slikarske manire način izražanja; ustvariti si svojo maniro / ti motivi so danes manira moda// uporabljanje takega načina izražanja: v njegovih verzih prevladuje literarna manira / zaiti v maniro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
minimizírati -am nedov. in dov. (ȋ) zmanjševati do najmanjše mogoče mere: podjetje poskuša z diferenciacijo izdelkov in prevzemanjem tekmecev minimizirati tveganje poslovnega rezultata // pripisovati manjši pomen, težo čemu: oblasti minimizirajo izjemen vpliv, ki so ga imele manifestacije; minimizirati problem; minimizirati razsežnosti podnebnih sprememb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
načêlo zaračúnane realizácije -a -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Nagovor v dopisu in stopnja formalnosti
Je uvodoma v dopisu potrebno napisati »Spoštovani gospod Janez Novak« ali je ustrezno tudi »Spoštovani gospod Novak«?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Nakupovalno trženjeZanima me slovenski ustreznik za angleški termin shopper marketing , ki označuje celoten proces (serijo aktivnosti in interakcij) med ponudniki in nakupovalci, ki vpliva na nakupovalca skozi celostno nakupno izkušnjo, pri čemer je poudarek na nakupovalcu v prodajnem prostoru.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Naslavljanje z gospod ali gospa in imenomNa delovnem mestu večino časa komuniciram z naročniki prek e-maila, pri čemur gre bodisi za poznane kot tudi nepoznane (nove) naročnike. Držimo se ustaljene prakse kjer za naziv osebe uporabljamo "g./ga. + Priimek" oz. samo "Ime", ko se z osebo bolje spoznamo. Občasno pa me z odgovorom presenetijo nagovori, ki se začnejo z "g.+ Ime". Raba te besedne zveze se mi zdi neustrezna oz. nerodna vendar pa za njo ne najdem utemeljitve. Kakšen je vaš komentar na rabo omenjene besedne zveze oz. nagovora?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
obràz-ázasamostalnik moškega spolačlovek
- obraz česa
- , obraz v/na čem, kje
pojavnost glede na bistvene lastnosti in vsebine
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - obraz z/s
- , obraz iz
- , obraz za
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
obvéznost do vírov srédstev -i -- -- -- ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
odpís terjátve -a -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
odpravnína -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
OlimpPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
v prenesenem pomenu, tudi z malo začetnico olimp najboljši, najvišji položaj
IZGOVOR: [olímp], rodilnik [olímpa]
BESEDOTVORJE: olimpski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
opréznost -i ž (ẹ́) previdnost, pazljivost: opreznost v prometu;
delo zahteva veliko natančnost in opreznost / opreznost poslovnega človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pasíva -e ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pogódba o vódenju -e -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Ponujena vrednostPri prevajanju strokovnih gradiv iz angleškega jezika v slovenski jezik smo prišli do dileme. Pri prevodu termina value proposition se nismo mogli dogovoriti, ali je pravilnejši ustreznik ponudba vrednosti ali vrednostna ponudba . Kako razložiti vsebinsko razliko med tema dvema terminoma? Value proposition se uporablja v kontekstu pregledovanja posamezne organizacije kot celote, pri čemer se preuči njeno celotno delovanje in poslovanje in izlušči glavne prednosti in priložnosti za nadaljnje delovanje oziroma poslovanje. Ob tem je pomembno, da imajo produkt, storitev ali poslovni proces neko posebno dodano vrednost.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
poslôvna enôta -e -e ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
poslôvni dogódek -ega -dka m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
poslôvni izíd -ega -a m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
poslôvni izíd -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
poslôvnost -i ž (ō) 1. sposobnost za poslovanje: povečati, razvijati poslovnost bank;
zakoni so sprostili poslovnost;
slaba poslovnost v elektrogospodarstvu // poslovanje: neuspešna poslovnost; vprašanje poslovnosti tega podjetja je živo že nekaj časa 2. nav. ekspr. lastnost, značilnost poslovnega: v njenem vabilu je bilo nekaj poslovnosti;
praktičnost in poslovnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Predlog »do« in sklon izraza količine, ki slediZanima me pravilna raba predloga 'do' v primeru časovnega obdobja dveh mesecev. Predlog 'do' ob sebi zahteva rodilnik. V Gigafidi pa sem zasledila različne primere. Gre za napake ali za posebne primere/dopustno rabo?
Npr. (iz Gigafide):
... tisti, ki so s sončenjem vzdrževali barvo en do dva meseca na leto, verjetnost za razvoj NHL-ja tri...
...o prekrških zoper javni red in mir: Z zaporom do dveh mesecev se kaznuje za prekršek: kdor se klati...
..., da je denarna kazen za nepravočasno oddano napoved (do dveh mesecev od poteka roka za oddajo) ...Po nekaterih ocenah se preiskovalni postopek lahko zavleče do dva meseca...
...stalnih strank, ki so pripravljene na izdelek čakati tudi do dva meseca in zanj odšteti precej denarja...
...Za statistične namene in obveščanje so roki določeni in trajajo do dva meseca po zaključku poslovnega leta, odvisno od tega...
Konkretno pa me zanima stavek:
Če v času jemanja zdravila in do 2 meseca po zaključku zdravljenja opazite neželeni učinek, obvestite svojega zdravnika.
Osebno bi se mi zdelo bolj prav do dveh mesecev po zaključku.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Prenehanje poslovanja z dnem ...Prosim za mnenje o naslednji izjavi: Poslovni subjekt preneha s poslovanjem dne .... (sledi določen datum, npr. 1. 4.).
Ali to pomeni, da na navedeni datum subjekt še posluje (torej ni več aktiven šele na datum 2. 4.) ali da ne posluje več (torej je zadnji dan njegove aktivnosti 31. 3.)? Na tako formulacijo sem naletela v uradnem postopku in se mi zdi dvoumna. Uradnikova razlaga je bila, da na navedeni datum subjekt še posluje, moja pa, da na ta dan ne posluje več, ker preneha s poslovanjem. Boljša formulacija bi bila npr.: Zadnji dan poslovanja subjekta je ... (datum).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
preséžni délavec -ega -vca m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
ráca Frazemi s sestavino ráca:
[čásnikarska] ráca,
hodíti kot ráca,
[novínarska] ráca,
ráca na vôdi,
ráce pásti,
zíbati se kot ráca
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
račún1 -a m (ȗ) 1. skupek med seboj povezanih števil, znakov, s katerimi se po določenem postopku ugotavlja novo število: izračunati, rešiti, sestaviti račun;
rezultat računa je pravilen / preveriti račun; v računu je napaka / pomožni račun // nav. mn., publ. rezultat računanja: računi kažejo, da je tak način gradnje najcenejši / ekspr. vse se je končalo po računih na papirju 2. pisno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev: izdati, pisar. izstaviti, napisati račun / brez računa blaga ne zamenjamo; pog. račun za elektriko, vodo // tak dolžni znesek: račun je visok, ekspr. masten; plačati, povedati račun // v zvezi na račun izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: piti na prijateljev račun; delati na račun soseda; stroški na račun podjetja so veliki / živeti na tuj račun // pog., v zvezi dati, vzeti na račun dati, vzeti del plačila vnaprej: dati, vzeti petsto evrov na račun / na račun jim je dal avtomobil // pog., v zvezi vzeti v račun vzeti, upoštevati kot del plačila: pri nakupu novega šivalnega stroja vzamejo starega v račun 3. ekon., v zvezi zaključni račun prikaz prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v določenem obdobju ter sredstev in obveznosti do njihovih virov: sestavljati, sprejeti zaključni račun 4. v zvezi na račun izražaa) predmet glagolskega dejanja, kot ga določa prilastek: smejati se na svoj, tuj račun;
zavrniti očitek na račun direktorja b) odvisnost glagolskega dejanja od njegovega, po vrednosti nasprotnega določila: obogateti na račun tujega dela;
na račun pritrgovanja kupljeno stanovanje / publ. pomota na račun naglice zaradi naglice5. nav. mn., ekspr. načrt, cilj, zlasti glede na koristi: ljudje imajo pri tem svoje račune;
prekrižati komu kake račune / ne mešaj se v moje račune
● pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin; ekspr. polagati račun za kako dejanje zagovarjati se, odgovarjati; ekspr. poravnati medsebojne, osebne, stare račune obveznosti, spore, zadeve; pog. v trgovini jemati na račun tako, da se dolžni zneski zapisujejo ter plačajo pozneje skupaj; ekspr. to mi ne gre v račun ni v skladu z mojimi načrti, mislimi, koristmi; ekspr. to niso čisti računi ni vse v redu, pravilno; pisar. ne vodijo dovolj računa o družbeni pomembnosti teh pojavov ne upoštevajo jih dovolj; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose
♦ adm. račun je plačljiv v osmih dneh; ekon. ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški manjši od prihodkov ali vsaj kriti z njimi; fin. obremeniti račun vknjižiti v breme; prevzeti izpolnjevanje vplačil in izplačil na transakcijski račun za določeno osebo; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke; čekovni, devizni račun; knjigovodski račun sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja; tekoči račun nekdaj ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; transakcijski račun ki imetniku omogoča prejemanje prilivov, dvigovanje gotovine in nakazovanje (denarja) tretjim osebam; žiro račun nekdaj bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo; mat. diferencialni račun računanje, ki temelji na odvajanju funkcij; infinitezimalni račun ki sestoji iz diferencialnega in integralnega računa; integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; obrestni, obrestnoobrestni račun; sklepni račun pri katerem se računa iz treh znanih količin četrta količina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
računovódski izkàz -ega -áza m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
računovódstvo -a s
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
revizíjsko poročílo -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
samorástništvo -a s (ȃ) ekspr. dejstvo, da je kdo samorastnik: samorastništvo uspešnega poslovnega človeka / kljub samorastništvu knjižnica dobro napreduje / knjiž. likovno samorastništvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Semenski kapitalAli je slovenski termin semenski kapital primeren ustreznik za angleški termin seed capital ali bi bilo bolje – zaradi lažjega prepoznavanja pojma, ki ga termin označuje, oz. sporazumevanja – pristati kar na angleški termin z zapisom v narekovajih? Termin semenski kapital po 4. členu Zakona o družbah tveganega kapitala označuje kapital, ki je potreben pri financiranju razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja. Gre v glavnem za kapital podjetnika, njegovih prijateljev in partnerjev, potreben v času nastajanja in razvijanja podjetniške ideje; v tej fazi lahko obstajata tudi vzorčni proizvod oz. storitev, ki pa nista razvita do faze, da bi ju lahko poskusno proizvajali. Semenski kapital je prva stopnja od skupno sedem stopenj tveganega kapitala (ang. venture capital ) (M. Tajnikar, 2006: Tvegano poslovodenje ).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
sestankoválnica samostalnik ženskega spolaprostor za sestanke, zlasti poslovne
ETIMOLOGIJA: iz sestankovalen, iz sestankovati
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Socialni poslovni modelPri pisanju magistrske naloge sem naletela na terminološki problem s področja socialne ekonomije. Iščem slovenski termin za angleški termin social business model , ki označuje poslovni model, katerega cilj je z zagotavljanjem dodatnega, zunanjega financiranja pridobiti sredstva za izvedbo družbeno in okoljsko koristnih projektov. Vsi modeli iz tujine, po katerih se zgledujem, imajo lastnosti socialnih podjetij (ang. social business oz. social enterprise ), vendar pa pripravljam poslovni model za javni zavod, ki sicer ni socialno podjetje . Neposredni prevod angleškega termina socialni poslovni model se mi ne zdi primeren, ker je izraz socialen v turizmu povezan s socialnim turizmom , ki označuje popolnoma drug pojem. Osebno mi je bližje pridevnik družbeno odgovoren (torej družbeno odgovorni poslovni model ), vendar ima to v angleškem jeziku spet drugačen pomen. Obstaja precej podobnih izrazov, vendar nobeden izmed njih ni primeren za to, kar raziskujem. Kakšno poimenovanje bi torej vi predlagali za social business model ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
sredína Frazemi s sestavino sredína:
bíti v zláti sredíni,
držáti se zláte sredíne,
končáti v zláti sredíni,
ostáti v zláti sredíni,
zláta sredína
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
StoritvizacijaZa poimenovanje poslovnega modela, pri katerem se izdelkom dodajajo storitve in se jim tako posledično zvišuje dodana vrednost, se v angleščini uporablja termin servitization . Za obravnavani pojem iščemo ustrezen slovenski termin. Ali bi bila ustrezna tvorjenka ostoritvenje ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
stróški -ov m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Stvarna lastna imena in mala začetnica; »občina« in »sklad«
Zanima me, ali lahko v naslednjih primerih pišem imeni Občina in Sklad z veliko. Lahko pišem besedo občina z veliko, kadar gre za »poslovnega partnerja«? Tudi pri imenih društev sem v dilemi, kdaj pisati z veliko in kdaj z malo.
PRIMER: Pred nedavnim je Turistično društvo Frankolovo »zagrizlo« v projekt postavitve Tončkove učne poti, istočasno so skupaj z drugimi tremi partnerji v projektu, to je s Prosvetnim društvom Anton Bezenšek, Občino Vojnik in Skladom za razvoj podeželja, uresničili idejo o izdelavi in postavitvi kipa.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
števílka Frazemi s sestavino števílka:
bíti v rdéčih števílkah,
čŕne števílke,
končáti v rdéčih števílkah,
rdéče števílke,
v rdéčih števílkah,
znájti se v rdéčih števílkah
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
tón Frazemi s sestavino tón:
dajáti [právi] tón čému,
dáti [právi] tón čému,
znížati tón,
zvíšati tón
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Trojni izidZanima me slovenski ustreznik za angleški termin triple bottom line , ki na področju ekonomije označuje model za ocenjevanje podjetij, pri katerem se poleg finančnih vidikov upošteva še vpliv podjetja na družbo in okolje. Na spletu lahko najdemo naslednje ustreznike: trojni izid , trojni dobiček in podjetja, ki namenjajo enako pozornost ljudem, dobičku in planetu . Morda bi bil boljši ustreznik trije končni rezultati . Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
uprávno poslovánje -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
ura Frazemi s sestavino ura:
natánčen kot [švícarska] úra,
natánčno kot [švícarska] úra,
navíjati kómu úro,
navíti kómu úro,
poslédnja úra,
poslédnja úra bíje kómu/čému,
tóčen kot [švícarska] úra,
tóčno kot úra,
úre so štéte kómu/čému,
védeti, kóliko je úra,
vídeti, kóliko je úra,
zádnja úra,
zádnja úra bíje kómu/čému,
zádnja úra je prišlà,
zádnja úra odbíje kómu/čému,
zádnja úra se blíža komu/čému,
zádnja úra se približúje kómu/čému
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
usrédstviti dovršni glagoliz ekonomije zavesti znesek med sredstva v bilanci stanja, ne pa med stroške v izkazu poslovnega izida
ETIMOLOGIJA: iz *sredstviti, iz sredstvo
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
ustrézna zaposlítev -e -tve ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Vejica za sedežem družbe
Ali je treba tudi sedež družbe šteti za sestavino, za katero se v smislu pravila 301 Pravopisa 2001 piše vejica (Podjetju Mavrica, d. d., Ljubljana[,] grozi stavka.), in tako primerljivo uporabiti tolmačenje iz odgovora Vejica pri zapisu naslova ob imenu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vknjížba -e ž (ȋ) 1. fin. zapis poslovnega dogodka v konto: vknjižba izdaje blaga / pregledati vknjižbe 2. pravn. dokončni vpis sprememb v zemljiški knjigi na podlagi listin: vknjižba dolga na posestvo;
vknjižba lastninske pravice novega lastnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vzórec-rcasamostalnik moškega spolamerilo za posnemanje
- vzorec za kaj/koga
- , vzorec na/v čem, kje
- , vzorec iz česa, od kod
- , vzorec s čim
celota ponavljajočih likov
- vzorec za kaj
- , vzorec na/v čem, kje
- , vzorec iz česa, od kod
- , vzorec s čim
posplošena lastnost, značilnost
- vzorca za kaj
- , vzorec na/v čem, kje
- , vzorec iz česa, od kod, od kdaj
- , vzorec s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Začetnica za dvopičjem, ki uvaja naštevanje
Kako se piše za dvopičjem (z malo ali veliko začetnico) v spodnjem primeru:
Priloge k točki 1:
* vabilo na 9. sejo NS dne, 10.12.2013,
* zapisnik 8. seje NS z dne, 10.09.2013,
* osnutek Poslovnega poročila,
* predlog sklepa k točki 3.,
itd.
oziroma:
Dnevni red:
1. pregled zapisnika .....,
2. obravnava in sprejem ....,
3. predstavitev in pridobitev mnenja k ....
itd.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zakljúčen -čna -o prid. (ȗ) ki zaključuje kako celoto: zaključna oddaja ciklusa;
zaključna pesem zbirke / zaključni pogovori; zaključna dela
♦ ekon. zaključni račun prikaz prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v določenem razdobju ter sredstev in obveznosti do njihovih virov; šol. zaključni izpit izpit ob koncu šolanja na srednji šoli; zaključna ocena ocena ob zaključku določene stopnje, določenega obdobja šolanja, ki velja za celotno stopnjo, celotno obdobje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zastavonóša Frazemi s sestavino zastavonóša:
bíti zastavonóša kóga/čésa,
postáti zastavonóša kóga/čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.