avditórij -a m z -em (ọ́) |prostor za poslušanje|; skup. |poslušalstvo|
òh razpolož. medm. (ȍ) ~, kako čudno se vsi vedejo; ~, kako je bilo lepo; ~, vse me boli; ~, nič, nič
òh óha m (ȍ ọ̑) poud. Ti večni ~i so za poslušanje dolgočasni |izrazi čustvene prizadetosti|
poslúh -a m, pojm. (ȗ) biti brez ~a; igrati po ~u; poud.: imeti ~ za bolnike |čut|; ne imeti ~a za težave otrok |razumevanja, smisla|; neobč. zahtevati ~ poslušanje
poslúšati -am in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. -aj -ajte in poslúšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in poslúšal -ála, -at, -an -ana; poslúšanje tudi poslušánje; (-at) (ú; ú/á ú) koga/kaj ~ govorca; ~ primerjalno jezikoslovje; poud. ~ z odprtimi usti |zelo pazljivo|; Poslušaj, zdaj te imam pa zadosti |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Poslušajte, to vendar ni res |izraža ugovor|
uhó ušésa s (ọ̑ ẹ́) šepetati na, v ~; gluh na eno ~, na obe ušesi; prijeti koga za ušesa; Trga ga po ušesih; Šumi mu v ušesih |Ima občutek šumenja, zvenenja|; šivankino ~; knj. pog., poud. Daj mu eno okrog ušes, za ~ |Udari ga|; poud.: odpreti usta do ušes |zelo, na široko|; Govorice so prišle tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa |Govorice je slišal tudi on|; povedati kaj na ~ |zaupno|; vleči na ušesa |prisluškovati|; na lastna, na svoja ušesa slišati |sam, osebno|; poslušati kaj na vsa ušesa, z očmi in ušesi |zelo pozorno|; Treba ga bo (prijeti) za ~, za ušesa |kaznovati ga|; sedeti na ušesih |nepazljivo poslušati|; za ~ prijetna glasba |za poslušanje|; ušesa knjige |zavihki, zmečkani ogli|