Tiskanje

báker bákra samostalnik moškega spola [bákər]

kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Cu

1.1.

1.2.

manj formalno

manj formalno priključek, omrežje za prenos zlasti manjše količine telekomunikacijskih podatkov, ki temelji na prenosu električnega signala po navadno bakrenem prevodniku

STALNE ZVEZE: tolčeni baker
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. bàkar iz tur. bakır - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]

1.

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

špargelj

STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

blítvin blítvina blítvino pridevnik [blítvin]

1.

ki je del blitve 1.

2.

ki je iz blitve 1.1. ali vsebuje blitvo 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑blitva

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča]

1.

izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa

1.1.

;

SINONIMI:

brisačka

FRAZEOLOGIJA: vreči brisačo v ring
ETIMOLOGIJA: ↑brisati

brisáčka brisáčke samostalnik ženskega spola [brisáčka]

1.

navadno ekspresivno brisača, zlasti manjša

1.1.

;

SINONIMI:

brisača

ETIMOLOGIJA: ↑brisača

cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]

1.

ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati

2.

v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati

3.

v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah

3.1.

v obliki cediti se

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno mediti

FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

činčíla činčíle samostalnik ženskega spola [činčíla]

1.

glodalec z mehko dlako, košatim repom in močnejšimi skakalnimi nogami, po izvoru iz Južne Amerike; primerjaj lat. Chinchilla

1.1.

manj formalno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chinchilla iz špan. chinchilla, manjšalnica od chincha ‛smrdljivec, dihur’ - več ...

čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]

1.

delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča]

1.

stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.1.

1.2.

2.

vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost

ETIMOLOGIJA: ↑čist

gábez gábeza samostalnik moškega spola [gábes gábeza]

1.

dlakava rastlina s črno koreniko, širšimi suličastimi listi in visečimi zvončastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Symphytum

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni gabez
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gȁvēz, nar. rus. gávьjaz ‛navadni pasji jezik’ < pslov. *gavęzь < ide. *gu̯ōu̯eng'o- iz ↑gov(edo) + ↑jez(ik), prvotno torej ‛goveji jezik’ - več ...

inhalácija inhalácije samostalnik ženskega spola [inhalácija]

1.

vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhaliranje

2.

nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhaliranje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalation, frc. inhalation iz poznolat. inhālātiō, glej ↑inhalirati

inhalíranje inhalíranja samostalnik srednjega spola [inhalíranje]

1.

vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhalacija

2.

vnašanje, zajemanje česa v pljuča, zlasti dima pri kajenju

2.1.

;

SINONIMI:

inhalacija

ETIMOLOGIJA: ↑inhalirati

jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc]

1.

kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana

1.1.

;

SINONIMI:

manj formalno melancan, manj formalno melancana

ETIMOLOGIJA: ↑jajce

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža]

1.

vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Pimpinella anisum; SINONIMI: sladki janež, iz botanike vrtni janež

1.1.

;

SINONIMI:

sladki janež

1.2.

;

SINONIMI:

sladki janež

2.

vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež

STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...

júrčkov júrčkova júrčkovo pridevnik [júrčkou̯ júrčkova júrčkovo]

1.

ki je v zvezi z jurčkom1 1., jurčki1 1.

1.1.

jurčka1 1.

2.

ki je iz jurčkov1 1. ali vsebuje jurčke1 1.

ETIMOLOGIJA: ↑jurček

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa]

1.

pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: čepica

1.1.

1.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno pokrivalo

2.

ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: pokrivalo

STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa
FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...

kipélni kipélna kipélno pridevnik [kipélni]
STALNE ZVEZE: kipelna veha
ETIMOLOGIJA: ↑kipeti

kípnik kípnika samostalnik moškega spola [kípnik]

narasla jed iz testa z različnimi dodatki, ki se peče, kuha v vodni kopeli

ETIMOLOGIJA: ↑kipeti

klistíranje klistíranja samostalnik srednjega spola [klistíranje]

čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega delovanja z dajanjem odvajalnega sredstva v danko; SINONIMI: klistir

ETIMOLOGIJA: ↑klistirati

krúhov krúhova krúhovo pridevnik [krúhou̯ krúhova krúhovo]

1.

ki je v zvezi s kruhom

1.1.

STALNE ZVEZE: kruhova skodelica, kruhova štruca, kruhov hren
ETIMOLOGIJA: ↑kruh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

nacêjati se nacêjam se nedovršni glagol [nacêjati se]

1.

nabirati se s pritekanjem počasi in v manjših količinah

2.

ekspresivno piti večje količine zlasti alkoholne pijače

FRAZEOLOGIJA: nacejati se ga
ETIMOLOGIJA: ↑nacediti

odcejálnik odcejálnika samostalnik moškega spola [otcejálnik]

1.

luknjičasta, mrežasta priprava za odstranjevanje odvečne tekočine

1.1.

;

SINONIMI:

cedilo

1.2.

ETIMOLOGIJA: ↑odcejati

odcêjati odcêjam nedovršni glagol [otcêjati]

1.

odlivati počasi in v manjših količinah

2.

odstranjevati odvečno tekočino s počasnim odtekanjem

3.

v obliki odcejati se odtekati počasi in v manjših količinah

3.1.

v obliki odcejati se

ETIMOLOGIJA: ↑odcediti

plítek plítka plítko pridevnik [plítək]

1.

v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev

1.1.

;

SINONIMI:

plitev

2.

ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitev

3.

ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev

4.

v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev

5.

ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev

5.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

5.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

5.3.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

STALNE ZVEZE: plitki relief
FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom
ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...

pobaháti se pobahám se tudi pobáhati se pobáham se dovršni glagol [pobaháti se] tudi [pobáhati se]

1.

zelo se pohvaliti, izpostaviti s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

2.

ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno bahati se

ETIMOLOGIJA: ↑bahati se

pomókati pomókam dovršni glagol [pomókati]

1.

potresti z moko ali povaljati v moki

2.

dodati moko med kuhanjem

ETIMOLOGIJA: iz mokati iz ↑moka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

precedíti precedím dovršni glagol [precedíti]

1.

ločiti trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega

2.

v obliki precediti se ločiti se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega

3.

v obliki precediti se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja

FRAZEOLOGIJA: precediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

šentjánžev šentjánževa šentjánževo pridevnik [šentjánžeu̯ šentjánževa šentjánževo] in [šəntjánžeu̯ šəntjánževa šəntjánževo]

1.

ki je v zvezi s praznikom ob godu svetega Janeza Krstnika 24. junija

2.

ki je v zvezi s šentjanževko 1.

2.1.

šentjanževke 1.

šentjanževko 1.

STALNE ZVEZE: šentjanževa roža
ETIMOLOGIJA: iz šent Janž ‛sveti Janez’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl]

1.

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

beluš

STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

tunína tuníne samostalnik ženskega spola [tunína]

meso tune; SINONIMI: tun, tuna

ETIMOLOGIJA: ↑tuna

vanílijev vanílijeva vanílijevo; in vaníljev pridevnik [vanílijeu̯ vanílijeva vanílijevo]

1.

ki je v zvezi z vanilijo 1.; SINONIMI: vanilijin

1.1.

vanilije 1.1.

;

SINONIMI:

;

SINONIMI:

vanilijin

ETIMOLOGIJA: ↑vanilija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

vanílijin vanílijina vanílijino; in vaníljin pridevnik [vanílijin]

1.

ki je v zvezi z vanilijo 1.; SINONIMI: vanilijev, vaniljev

1.1.

vanilije 1.1.

;

SINONIMI:

;

SINONIMI:

vanilijev, vaniljev

ETIMOLOGIJA: ↑vanilija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

véha1 véhe samostalnik ženskega spola [véha]

1.

lesen zamašek na sodu

1.1.

2.

priprava, s katero se odprtina soda zamaši tako, da preprečuje dostop kisika in omogoča izhod ogljikovega dioksida; SINONIMI: kipelna veha, iz živilstva vrelna veha

STALNE ZVEZE: kipelna veha, vrelna veha
ETIMOLOGIJA: iz vehati v pomenu ‛pihati’ ali iz ↑veha

zlóščiti zlóščim dovršni glagol [zlóščiti]

1.

z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem narediti, da kaj dobi lesk

1.1.

2.

ekspresivno prikazati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakirati

ETIMOLOGIJA: ↑loščiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.