bajnperlin -a samostalnik moškega spola
posušen grozd
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gutapȇrča, f. neki posušen drevesni sok, die Guttapercha, Cig. (T.), DZ., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mečȋčək, -čka, m. der Rohrkolben (typha latifolia), Z., Medv. (Rok.), Dol.; mečiček rabi se posušen v ovijanje čepov in veh, tudi v pletenje "cekrčkov", Dol.; prim. rogoz; — = trst, Cig., Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

poséjhnoti -em dov. usahniti: vö ſze vr'ze, liki rozga, i poſzejhne KŠ 1771, 316; Náj voda ztvoje vretine, Vczejlom leti ne poſzejhne BKM 1789, 52; polſzko czvejtje, Stero hitro zraſzté povejne, poſzejhne SŠ 1796, 10; poſzejhnola je tráva KŠ 1771, 70; I drügo vö zidoucse poſzejhnolo KŠ 1771, 192
poséjhnjeni -a -o posušen, suh: Poſzejhnyena rouka ſze zvrácſi KŠ 1771, 182; Toga poſzejhnyeno rokou imajoucsega zvrácsi KŠ 1771, 109

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

posušen (posušen, pošušen) deležnik

PRIMERJAJ: posušiti, posušiti se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

posüšìti -ím dov. posušiti: Csi scsé ſz-pecsine vodo dá, I môrje poſzüsiti zná BRM 1823, 105; Ár liki je gori zislo ſzuncze zvrocsinov, i poſzüſilo je trávo KŠ 1771, 745; Szuncze i metülcom je poszüsilo perôti KAJ 1870, 24; ár szo vracsitelje nyihove mokre ocsi poszüsili KOJ 1845, 111
posüšìti se -ím se posušiti se: Posühší se, te se osoli [slanik] AI 1878, 31; Vnogih mesztaj nikaj de'zdza nê bilô i tam se kukorca poszühsila AI 1875, kaz. br. 8
posǜšeni -a -o posušen: Posüšen [poper] se zmele AI 1878, 51

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pošušen deležnik

GLEJ: posušen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

slǫ́jən, -jna, adj. po nekem vetru, burji posušen: slojno = tako suho, da se lomi, Ljubušnje (Goriš.)-Štrek. (Let.); — prim. 2. sloj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sǜhi -a -o prid.
1. suh, ki ni polit ali prepojen z vodo: On je napravo to ſzüho zemlo BKM 1789, 300; Ár okouli hodite po mourji i ſzühoj zemli KŠ 1771, 76; Pri mokroj i szühoj takôcsoj blági nucani mertükov szpoznávanye AI 1875, kaz. br. 7; necsiſzti düjh obhodi ſzüha mejſzta KŠ 1771, 208; okouli hodi po ſzühi meſztaj KŠ 1771, 41; Ka le'zis na ſzühi ſztéraj BKM 1789, 32; pren. je mokroſzt moia ſzüha poſztánola SM 1747, 95; Vla'zi, ka je vnami ſzüho BKM 1789, 118; da ſze nevolno lüsztvo li z-ſzuhim Krſztsanyzkim Iménom hváli KŠ 1754, 4b
2. ki ima malo vlage: V-ſzuhom vrejmeni je povlácso KM 1790, 66; nad ſzirouvim drejvom, nad tim ſzühim ka ſze bode godilo KŠ 1771, 252
3. posušen, odmrl: i rouka nyegova dejſzna je ſzüha bila KŠ 1771, 183; Szüho rokou zvrácsi KŠ 1771, 37
sǜhi -a -o sam.
1. suhi, shujšani: je le'zalo vno'zina bete'znikov, ſzlepczov, ſzühi KŠ 1771, 278
2. kopno: Po vöri ſzo sli prejk erdécsega mourja, liki po ſzühom KŠ 1771, 693

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

tȓnič, m. = prekuhan, stisnjen in posušen sir, Kamnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Število zadetkov: 10