básati bášem
tudi básam
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.
báti se bojím se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa Boji se kazni/smrti.2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.
cementírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zalivati kaj s cementno malto
Drugo nosilno ploščo so cementirali /na hitro, s hruško/.
2.
kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cementirali vse steklene posode, potem pa še sode.
3.
iz metalurgije kdo/kaj utrjevati kaj z oglji kom
Jeklene predmete so cementirali (s posebnimi varilniki pod pritiskom).
cimentírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cimentirali vse steklene posode, potem pa še sode.
hromíti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Slabo in brezvoljno vzdušje jih je /vedno bolj/ hromilo.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Bolezen in potem še zdravila so (mu) hromila ude in s tem njegove vsakdanje aktivnosti.
internacionalizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj obravnavati kaj kot mednarodno uporabljivo ali razpoložljivo
Takrat so /z zakoni/ internacionalizirati izobraževanje.
izbrúhniti v -em v
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
v oslabljenem pomenuv zvezi z jok, smeh kdo začeti kaj / aradi koga/česa
/Z lahkoto/ je izbruhnila v jok in takoj potem še v smeh.
izgubíti se -ím se
tudi zgubíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.
3.
v posplošenem pomenu kaj prenehati biti, obstajati
Napetost se je izgubila.
4.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.
izkázati tudi izkazáti -kážem
tudi skázati
tudi skazáti skážem
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj javno predstaviti kaj
(V letnem poročilu) (jim) je /natančneje/ izkazal odhodke in prihodke.
2.
kdo/kaj imeti, doseči kaj
Firma je predvsem (v lanskem letu) izkazala lepe izvozne rezultate.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj javno izraziti kaj
/S posebno izdajo njegovih del/ so (mu) (na matični ustanovi) izkazali posebno spoštovanje.
izprazníti in izprázniti -ím
tudi sprazníti in sprázniti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj narediti prazno kaj
/Z veliko ihto/ si je izpraznil vse žepe.
2.
kdo/kaj zapustiti kaj
/Z veliko ihto/ so izpraznili dvorano.
izvêsti -vêdem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
/Z vso prizadevnostjo/ so izvedli davčno reformo.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti zamišljeno
Tekmovalec je /z vsem elanom/ izvedel zelo uspešen skok.
izvršíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
/Z vso prizadevnostjo/ so izvršili davčno reformo.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
Tekmovalec je /z vsem elanom/ izvršil zelo uspešen skok.
3.
iz prava kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
Smrtno obsodbo so izvršili /na silo/.
odbíti -bíjem
dovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Kamnu) je odbila robove (s kladivom).
2.
kdo/kaj s sun kom povzročiti spremembo smeri koga/kaj s kom/čim do/od koga/česa / proti komu/čemu / v kaj / po čem / kam / kod
Žogo je odbil /z glavo/ v gol / proti golu.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s svojo aktivnostjo preprečiti kaj ‘nasprotno aktivnost’
Vojska je odbila napad.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj odkloniti koga/kaj
Njegovo darilo je odbila.
5.
kdo/kaj nehati upoštevati kaj od/iz česa / komu/čemu
Od izplačila je odbil stroške.
6.
kdo/kaj posledično oddati kaj
Morska gladina je odbila svetlobo /zaradi gladke gladine/.
7.
v zvezi z ura kaj izraziti kaj / koliko
Ura je odbila enajst.
8.
iz fizike kdo/kaj s sun kom oddaljiti kaj
Odbili so delce z enakim nabojem.
9.
iz jezikoslovja kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Besedi / Od besede) je odbil končnico.
pogrníti in pogŕniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zavarovati koga/kaj
(Gostom) je posteljo pogrnila (z ročno klekljanim pregrinjalom).
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pasti
Spotaknil se je in /grdo/ pogrnil.
3.
kdo/kaj poriniti koga/kaj
Sošolca je /z nogo/ pogrnil.
4.
žargonsko, čustvenostno kdo/kaj ne izdelati v šoli, pri izpitu
/Že drugič/ je pogrnil.
pokváriti -im
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj narediti kaj slabše, neuporabno
/Z nepravilnim ravnanjem/ je pokvaril stroj.
2.
kdo/kaj narediti kaj manj popolno, dovršeno
Stavbe so pokvarile naravo na obronku gozda.
3.
kdo/kaj narediti koga/kaj zlasti moralno slabega
Slaba družba ga je pokvarila.
4.
kdo/kaj povzročiti kaj manj ugodno, uspešno
/S svojim ravnanjem/ (ji) je pokvaril življenje.
poprijéti -prímem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo pri izmeničnih gibih enkrat prijeti za koga/kaj
/Lahkotno/ je poprijel kovček in odšel.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti nadaljevati
Drugi so se jezili in on je /kot papiga/ poprijel (za njimi).
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri cigaretnem dimu/ ga je vedno poprijel močen kašelj.
poročíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj narediti koga za moža in ženo
Matičar in potem še župnik sta ju poročila.
2.
čustvenostno kdo/kaj dati, oddati koga v zakon s kom
Oče ga je /na silo/ poročil s premožnejšo.
pritegníti in pritégniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dati koga/kaj k/h komu/čemu v/na koga/kaj / kam
Pritegnil je stol k sebi in sedel.
2.
kdo/kaj s potegom, potegi narediti kaj bolj napeto, ravno
Kočijaž je pritegnil vajeti.
3.
kdo/kaj dobiti koga/kaj k čemu / za/na/v/med/pod koga/kaj / kam
Firma je v komisijo pritegnila več strokovnjakov.
4.
kaj začeti zanimati koga
Pogovor ga je močno pritegnil.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dobiti kaj 'pozornost'
Dekle je pritegnilo njegov pogled.
6.
kdo/kaj pomagati komu
Nihče ji ni pritegnil.
7.
kdo/kaj pomagati komu/čemu / kaj
V srcu jim je pritegnil.
8.
neknjižno pogovorno kdo/kaj udariti koga/kaj
Konja je pritegnil (z bičem).
propásti -pádem
dovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj prenehati obstajati
Firma je /kar prehitro/ propadla.
2.
kdo/kaj opustiti dejavnosti, izgubiti lastnosti
/Kot slikar/ je (v tržnem komuniciranju) /popolnoma/ propadel.
3.
kdo/kaj izgubiti vrednost, veljavnost
Ves denar in vsi boni so (jim) propadli /zaradi zamenjave valute/.
sledíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj iti proti komu/čemu , dosegati koga/kaj
Policisti/Policija so/je sledil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj zaznavno biti blizu komu/čemu , zaznavati koga/kaj
Sledil jo/ji je /s pogledom/.
3.
kdo/kaj premi kaj oč prilagajati se komu/čemu
Otroci so sledili očetu /kot nebogljeni mladiči/.
4.
kdo/kaj premi kaj oč biti blizu komu/čemu , upoštevati koga/kaj
Sledili so ozki poti (skozi grmovje).
5.
kdo/kaj biti nadaljevanje komu/čemu
Hodniku je sledilo nekaj stopnic.
6.
kdo/kaj biti posledica komu/čemu
Postopku je sledila kazen.
7.
kdo/kaj biti podrejen komu/čemu
Sledil je njihovim navodilom.
8.
kdo/kaj biti naklonjen komu/čemu
Sledil je filmu in komentarju po njem.
9.
navadno v 3. osebi kaj biti iz česa
Iz razprave sledi, da je treba storilnost povečati.
10.
iz matematike kaj biti kot sklep iz česa
Iz obeh formul sledi, da je a večji kot b.
11.
iz montanistike kdo/kaj zaznavati, ugotavljati kaj
Sledili so sloj premoga, drugje spet žilo rude.
têči têčem
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.
2.
v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.
3.
kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko Pogajanja so tekla ves mesec.3.1.
Tekel je boj za človeško življenje.
4.
kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.
5.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.
6.
knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.
7.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.
8.
kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam Vsak dan teče na pokopališče.9.1.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.
10.
iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.
uležáti se -ím se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kaj z ležanjem, neuporabo doseči potrebno, ustrezno kakovost
Tovrstna hrana se mora uležati (najprej v shrambi, potem pa še v želodcu).
zagovoríti se -ím se
dovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj z govorjenjem zadržati se pri kom/čem / pred/s kom/čim / kje / kdaj
Zagovorila se je pri sosedi, potem pa še s prijateljico.
2.
kdo/kaj nehote povedati kaj ‘kar se ne namerava’
Zgovoril se je, da je bil zraven.