Tiskanje

divjáti -ám nedov. (á ȃ)

1. divje, razposajeno tekati sem ter tja: ne divjaj, saj si že ves poten; otroci divjajo po sobi, za žogo; divjati gor in dol / krava divja po travniku / ekspr. pri delu kar divja zelo hitro dela
// ekspr. zelo hitro se premikati: mudilo se mu je, da je kar divjal v mesto; kam divjaš? / divjati na konju; tako divja z motorjem, da se bo še ubil
2. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: burja silovito divja; morje divja in veter dviga valove čez krov ladje; na Dolenjskem je zjutraj divjalo neurje s točo; vihar divja že nekaj dni / v dolini so prav takrat divjali najhujši boji; v deželi že več let divja vojna; pren. v njem divja vihar strasti; v srcu mu je divjala jeza; brezoseb. strašno je divjalo v njem
3. v dejanju kazati svojo jezo, togoto: pijan je divjal nad otroki; divja kot obseden
4. ekspr. divje, nepravilno rasti: korenje divja, namesto da bi delalo koren; pren. zadnje čase cene kar divjajo

divjajóč

-a -e:

divjajoč hudournik

divjajoča nevihta

divjajoča žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

oznojíti -ím dov., oznójil (ī í) povzročiti, da postane kdo znojen, poten: hoja ga je oznojila

oznojíti se

postati znojen, poten:

kljub hladu se je oznojil

od zadrege se mu je oznojilo čelo

oznojèn

-êna -o:

oznojen od hoje, groze

obrisati oznojeno čelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

prepotíti -ím dov., prepótil (ī í) s potenjem povzročiti, da je kaj vlažno: prepotiti obleko

prepotíti se

postati poten, znojen:

večkrat na dan se je prepotil

/ od zadrege se ves prepoti

/ ko se bo bolnik prepotil, bo vročina padla izločil veliko potu

●

ekspr. pošteno se je prepotil, da je to dosegel utrudil, namučil

prepotèn

-êna -o:

prepoteni lasje

biti prepoten

prepotena srajca

prepotena žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

preznojíti -ím dov., preznójil (ī í) z znojenjem povzročiti, da je kaj vlažno: preznojiti obleko

preznojíti se

postati znojen, poten:

bolnik se je preznojil

/ ekspr. pošteno se preznojiš, preden prideš na vrh

preznojèn

-êna -o:

preznojeni nosači počivajo

prebuja se preznojen in izmučen

preznojena srajca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

spéhati -am dov. (ẹ̑) redko upehati: spehati konja / pot ga je spehala; hodil je počasi, da se ne bi spehal

spéhan

-a -o:

spehan konj

biti poten in spehan

ves spehan je pritekel v hišo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

spóten -tna -o prid. (ọ̑) redko poten1: spotne ovire / spotni spomini spomini s poti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

spotíti -ím dov., spótil (ī í) povzročiti, da postane kdo poten, znojen: hoja ga je spotila

spotíti se

1. postati poten, znojen: bolnik se je spotil; od zadrege se je spotil
// izločiti veliko potu: telo se mora spotiti
2. nav. ekspr. na svojem površju narediti kapljice: stene v kuhinji so se spotile / sadje se spoti

spotèn

-êna -o:

spoten konj

ves spoten je prišel domov

prim. izpotiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

usopíti -ím dov., usópil (ī í) star. upehati, zasopsti: usopiti konja s hitrim tekom / strma pot ga je usopila / tako se je usopil, da se je moral prijeti za ograjo

usopljèn

-êna -o:

pritekel je ves usopljen in poten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

uznojíti -ím dov., uznójil (ī í) povzročiti, da postane kdo znojen, poten: hoja ga je uznojila

uznojíti se

postati znojen, poten:

kljub mrazu se je uznojil

pri delu se hitro uznoji

uznojèn

-êna -o:

priti ves uznojen

uznojeno čelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

zbudíti -ím dov., zbúdil (ī í)

1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno: zbudilo nas je grmenje; da ne bi zbudil otrok, ni prižgal luči; zbuditi s trkanjem na vrata; pren., ekspr. s svojim delovanjem skuša zbuditi vest človeštva
// spraviti koga k zavesti: močili so ga po glavi, da bi ga zbudili; šele jutranji hlad ga je zbudil
// v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: zbuditi koga iz globokega spanja / skušal jo je zbuditi iz nezavesti / zbuditi iz otopelosti; obiskovalec ga je zbudil iz razmišljanja / ekspr. zbuditi kulturno dejavnost iz mrtvila
// ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: želel je zbuditi preproste ljudi / ideje, ki so nas zbudile k narodni zavesti
2. vzbuditi: zbuditi jezo, sovraštvo; taka rešitev bi pri nasprotnikih zbudila nezadovoljstvo; zbudilo se mi je upanje, da jo bom spet videl / zbuditi dvom; s svojo obleko je zbudila pozornost / v srcu se ji zbudi kesanje; v njegovi glavi se zbudi neprijetna misel

zbudíti se

preiti iz spečega stanja v budno:

zbuditi se od bolečin

zbuditi se zaradi hrupa

zbuditi se ob šestih

hitro, zgodaj se zbuditi

/ zbudil se je ves poten; pren., ekspr. v njem se je zbudila zver

//

priti k zavesti: od udarca po glavi se dolgo ni zbudil

//

v zvezi z iz prenehati biti v stanju, kot ga določa samostalnik: zbuditi se iz trdnega spanja / zbuditi se iz nezavesti / zbuditi se iz otopelosti, razmišljanja

♦

med. zbuditi se iz narkoze

//

ekspr. spoznati kaj, zavedeti se česa: kdaj se boste zbudili; fant se je prepozno zbudil

●

ekspr. čas je, da se zbudite iz spanja da nehate biti nedejavni, nedelavni; evfem. zbuditi se v večnosti umreti

zbudívši

star.:

zbudivši otroka, je odšla v službo

zbudivši se sredi noči, opazi, da je okno odprto

zbujèn

-êna -o:

ko so ga poklicali, je bil že zbujen

zbujena vest mu ne da miru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.