divjáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. divje, razposajeno tekati sem ter tja: ne divjaj, saj si že ves poten; otroci divjajo po sobi, za žogo; divjati gor in dol / krava divja po travniku / ekspr. pri delu kar divja zelo hitro dela
    // ekspr. zelo hitro se premikati: mudilo se mu je, da je kar divjal v mesto; kam divjaš? / divjati na konju; tako divja z motorjem, da se bo še ubil
  2. 2. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: burja silovito divja; morje divja in veter dviga valove čez krov ladje; na Dolenjskem je zjutraj divjalo neurje s točo; vihar divja že nekaj dni / v dolini so prav takrat divjali najhujši boji; v deželi že več let divja vojna; pren. v njem divja vihar strasti; v srcu mu je divjala jeza; brezoseb. strašno je divjalo v njem
  3. 3. v dejanju kazati svojo jezo, togoto: pijan je divjal nad otroki; divja kot obseden
  4. 4. ekspr. divje, nepravilno rasti: korenje divja, namesto da bi delalo koren; pren. zadnje čase cene kar divjajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

oznojíti -ím dov., oznójil (ī í) povzročiti, da postane kdo znojen, poten: hoja ga je oznojila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

prepotíti -ím dov., prepótil (ī í) s potenjem povzročiti, da je kaj vlažno: prepotiti obleko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

preznojíti -ím dov., preznójil (ī í) z znojenjem povzročiti, da je kaj vlažno: preznojiti obleko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

spéhati -am dov. (ẹ̑) redko upehati: spehati konja / pot ga je spehala; hodil je počasi, da se ne bi spehal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

spóten -tna -o prid. (ọ̑) redko poten1spotne ovire / spotni spomini spomini s poti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

spotíti -ím dov., spótil (ī í) povzročiti, da postane kdo poten, znojen: hoja ga je spotila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

usopíti -ím dov., usópil (ī í) star. upehati, zasopsti: usopiti konja s hitrim tekom / strma pot ga je usopila / tako se je usopil, da se je moral prijeti za ograjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

uznojíti -ím dov., uznójil (ī í) povzročiti, da postane kdo znojen, poten: hoja ga je uznojila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

zbudíti -ím dov., zbúdil (ī í) 
  1. 1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno: zbudilo nas je grmenje; da ne bi zbudil otrok, ni prižgal luči; zbuditi s trkanjem na vrata; pren., ekspr. s svojim delovanjem skuša zbuditi vest človeštva
    // spraviti koga k zavesti: močili so ga po glavi, da bi ga zbudili; šele jutranji hlad ga je zbudil
    // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: zbuditi koga iz globokega spanja / skušal jo je zbuditi iz nezavesti / zbuditi iz otopelosti; obiskovalec ga je zbudil iz razmišljanja / ekspr. zbuditi kulturno dejavnost iz mrtvila
    // ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: želel je zbuditi preproste ljudi / ideje, ki so nas zbudile k narodni zavesti
  2. 2. vzbuditi: zbuditi jezo, sovraštvo; taka rešitev bi pri nasprotnikih zbudila nezadovoljstvo; zbudilo se mi je upanje, da jo bom spet videl / zbuditi dvom; s svojo obleko je zbudila pozornost / v srcu se ji zbudi kesanje; v njegovi glavi se zbudi neprijetna misel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Število zadetkov: 10