divjáti -ám nedov. (á ȃ) - 1. divje, razposajeno tekati sem ter tja: ne divjaj, saj si že ves poten; otroci divjajo po sobi, za žogo; divjati gor in dol / krava divja po travniku / ekspr. pri delu kar divja zelo hitro dela
// ekspr. zelo hitro se premikati: mudilo se mu je, da je kar divjal v mesto; kam divjaš? / divjati na konju; tako divja z motorjem, da se bo še ubil - 2. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: burja silovito divja; morje divja in veter dviga valove čez krov ladje; na Dolenjskem je zjutraj divjalo neurje s točo; vihar divja že nekaj dni / v dolini so prav takrat divjali najhujši boji; v deželi že več let divja vojna; pren. v njem divja vihar strasti; v srcu mu je divjala jeza; brezoseb. strašno je divjalo v njem
- 3. v dejanju kazati svojo jezo, togoto: pijan je divjal nad otroki; divja kot obseden
- 4. ekspr. divje, nepravilno rasti: korenje divja, namesto da bi delalo koren; pren. zadnje čase cene kar divjajo
divjajóč -a -e: divjajoč hudournik; divjajoča nevihta; divjajoča žival
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
oznojíti -ím dov., oznójil (ī í) povzročiti, da postane kdo znojen, poten: hoja ga je oznojilaoznojíti se postati znojen, poten: kljub hladu se je oznojil; od zadrege se mu je oznojilo čelo
oznojèn -êna -o: oznojen od hoje, groze; obrisati oznojeno čelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
prepotíti -ím dov., prepótil (ī í) s potenjem povzročiti, da je kaj vlažno: prepotiti oblekoprepotíti se postati poten, znojen: večkrat na dan se je prepotil / od zadrege se ves prepoti / ko se bo bolnik prepotil, bo vročina padla izločil veliko potu
● ekspr. pošteno se je prepotil, da je to dosegel utrudil, namučil
prepotèn -êna -o: prepoteni lasje; biti prepoten; prepotena srajca; prepotena žival
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
preznojíti -ím dov., preznójil (ī í) z znojenjem povzročiti, da je kaj vlažno: preznojiti oblekopreznojíti se postati znojen, poten: bolnik se je preznojil / ekspr. pošteno se preznojiš, preden prideš na vrh
preznojèn -êna -o: preznojeni nosači počivajo; prebuja se preznojen in izmučen; preznojena srajca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
spéhati -am dov. (ẹ̑) redko upehati: spehati konja / pot ga je spehala; hodil je počasi, da se ne bi spehalspéhan -a -o: spehan konj; biti poten in spehan; ves spehan je pritekel v hišo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
spóten -tna -o prid. (ọ̑) redko poten1: spotne ovire / spotni spomini spomini s poti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
spotíti -ím dov., spótil (ī í) povzročiti, da postane kdo poten, znojen: hoja ga je spotilaspotíti se - 1. postati poten, znojen: bolnik se je spotil; od zadrege se je spotil
// izločiti veliko potu: telo se mora spotiti - 2. nav. ekspr. na svojem površju narediti kapljice: stene v kuhinji so se spotile / sadje se spoti
spotèn -êna -o: spoten konj; ves spoten je prišel domov; prim. izpotiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
usopíti -ím dov., usópil (ī í) star. upehati, zasopsti: usopiti konja s hitrim tekom / strma pot ga je usopila / tako se je usopil, da se je moral prijeti za ograjousopljèn -êna -o: pritekel je ves usopljen in poten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
uznojíti -ím dov., uznójil (ī í) povzročiti, da postane kdo znojen, poten: hoja ga je uznojilauznojíti se postati znojen, poten: kljub mrazu se je uznojil; pri delu se hitro uznoji
uznojèn -êna -o: priti ves uznojen; uznojeno čelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zbudíti -ím dov., zbúdil (ī í) - 1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno: zbudilo nas je grmenje; da ne bi zbudil otrok, ni prižgal luči; zbuditi s trkanjem na vrata; pren., ekspr. s svojim delovanjem skuša zbuditi vest človeštva
// spraviti koga k zavesti: močili so ga po glavi, da bi ga zbudili; šele jutranji hlad ga je zbudil
// v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: zbuditi koga iz globokega spanja / skušal jo je zbuditi iz nezavesti / zbuditi iz otopelosti; obiskovalec ga je zbudil iz razmišljanja / ekspr. zbuditi kulturno dejavnost iz mrtvila
// ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: želel je zbuditi preproste ljudi / ideje, ki so nas zbudile k narodni zavesti - 2. vzbuditi: zbuditi jezo, sovraštvo; taka rešitev bi pri nasprotnikih zbudila nezadovoljstvo; zbudilo se mi je upanje, da jo bom spet videl / zbuditi dvom; s svojo obleko je zbudila pozornost / v srcu se ji zbudi kesanje; v njegovi glavi se zbudi neprijetna misel
zbudíti se preiti iz spečega stanja v budno: zbuditi se od bolečin; zbuditi se zaradi hrupa; zbuditi se ob šestih; hitro, zgodaj se zbuditi / zbudil se je ves poten; pren., ekspr. v njem se je zbudila zver
// priti k zavesti: od udarca po glavi se dolgo ni zbudil
// v zvezi z iz prenehati biti v stanju, kot ga določa samostalnik: zbuditi se iz trdnega spanja / zbuditi se iz nezavesti / zbuditi se iz otopelosti, razmišljanja
♦ med. zbuditi se iz narkoze
// ekspr. spoznati kaj, zavedeti se česa: kdaj se boste zbudili; fant se je prepozno zbudil
● ekspr. čas je, da se zbudite iz spanja da nehate biti nedejavni, nedelavni; evfem. zbuditi se v večnosti umreti
zbudívši star.: zbudivši otroka, je odšla v službo; zbudivši se sredi noči, opazi, da je okno odprto
zbujèn -êna -o: ko so ga poklicali, je bil že zbujen; zbujena vest mu ne da miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.