póutni tudi pótni -a -o prid. poten, popoten: ár je poutni ſztroſek na vekivecsno zvelicsanye KMK 1780, 63; Zdrav bojdi poutni Krüh naſſega potüvanya KM 1783, 54; bio je Szilás nyegov poutni tiváris KM 1796, 128; Da nász z-ovim Nebeszkim poutnim ſztroſkom pokrejpis KM 1783, 59; vu baracskoj hali z-poutnim lisztom (paszus) zavarvani tudi prisao KOJ 1845, 60; Njegova koža se nüca za prevleko potni škrinjic AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.