bístven -a -o prid., bístvenejši (ȋ) nanašajoč se na bistvo: bistveni elementi njegove umetnosti;
dotakniti se bistvenega problema šolstva;
bistveni znaki bolezni;
to je bistvena poteza njegovega značaja / med njima je bistvena razlika; publ. zagrešil je bistveno napako veliko, hudo; bistvenejših posledic ni bilo večjih, pomembnejšihbístveno prisl.:
položaj se ni bistveno izboljšal; razmere so se bistveno spremenile; sam.: na konferenci niso sklenili nič bistvenega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
capljáč -a m (á) 1. ekspr. kdor koga ali kaj posnema: Cankarjevi capljači 2. igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: možicelj capljač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cepetávček -čka m (ȃ) igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: otroku je delal kartonaste cepetavčke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čŕta -e ž (ŕ) 1. nepretrgana vrsta točk: narediti, potegniti črto;
pisati od črte do črte, čez črto;
debela, tanka črta;
navpična, poševna črta;
cikcakasta, kriva, ravna črta;
črti nista vzporedni / notna črta; pog. nogavice brez črte šiva, roba; blago z belimi črtami / cesta je speljana v ravni črti po ravnini v smeri, liniji2. črti podobna zareza: črte na dlani;
ostra črta ob ustih / črte njenega obraza so razodevale žalost poteze, izraz3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, linija: strnjena črta hiš / bojna, obrambna črta 4. kar ločuje, razmejuje: nosil je pošto iz naše cone preko črte;
prekoračiti mejno črto;
črta, do katere seže gozd 5. obris, kontura: črta gorá na obzorju;
profilna črta obraza;
pren. dogodek je prikazal v skopih črtah 6. nav. mn., knjiž. osnovna lastnost ali značilnost, poteza: odbijajoče črte njegovega značaja;
skupne stilne črte med srednjeveškim kiparstvom in slikarstvom / osnovne črte oktobrske revolucije
● ekspr. vojna je napravila črto čez njegove načrte jih je onemogočila, prekrižala; ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; publ. pod črto razmišljanja bi zapisal še tole priporočilo ob koncu bi še dodal, pripomnil; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; ekspr. drama je uspela na celi črti popolnoma, v celoti; publ. v debati sta se znašla na isti črti sta bila enakega mnenja, naziranja; publ. razvojna črta našega gospodarstva načela, smernice; zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema
♦ avt. neprekinjena črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati; gled. črta izpuščanje, črtanje besedila v dramskem delu; dramaturška, režijska črta; mat. ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec; navt. ločna črta nekdaj merska enota na kompasu, 11° 15'; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; pravn. demarkacijska črta začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; šport. ciljna, startna črta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
domnévati -am nedov. (ẹ́) imeti kaj za verjetno ali resnično, čeprav ni dokazano: položaj je bil tak, kot sem domneval;
domnevam, da je tvoja poteza slaba;
po pravici domnevam, da je ta človek vohun;
z vso tehtnostjo lahko domnevamo, da je bilo tako / tam so arheologi domnevali temelje stavbe domnévan -a -o:
dognali so, da res gre za domnevano rudo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
duhovít -a -o prid., duhovítejši (ȋ) 1. ki je sposoben biti domiseln in šaljiv obenem: fant je nenavadno duhovit;
zelo rad ima duhovito druščino;
veljala je za sila duhovito žensko / njegove rjave oči imajo duhovit izraz / duhovita primera, šala 2. izvirno izpeljan, rešen: duhovita iznajdba;
duhovita šahovska poteza;
ta teorija je sicer zelo duhovita, toda nedokazljiva;
gledalce je najbolj navdušil srednji napadalec s svojim duhovitim preigravanjem duhovíto prisl.:
znal je zelo duhovito govoriti; pisatelj je duhovito opisoval napake svoje dobe; sam.: prosili so ga, naj jim pove kakšno duhovito šalo, domislico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gambíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gambit: gambitni kmet;
gambitna poteza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
igráti -ám nedov. (á ȃ) 1. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjema) dramski tekst: že dalj časa igrajo Hamleta;
v gledališču igrajo komedijo, tragedijo / v Hlapcih igra Jermana vlogo Jermana; odlično je igral ljubimca / igral je po režiserjevi zamisli b) glasbeno delo: igrati Beethovnove sonate / odlično igra Chopina, Mozarta zna igrati dela teh avtorjev2. povzročati glasbo z glasbilom: ves večer je igral (na) harmoniko, klavir, violino;
poje si in igra / začeli so igrati za ples / igrati po notah, posluhu, spominu / v orkestru igra flavto / iskali so koga, ki igra klavir zna igrati (na) klavir3. biti dejaven v določenem skupinskem športu, organiziranem po določenih pravilih: igrati hokej;
danes igrajo košarko, odbojko / že vse popoldne igra nogomet / publ. naše moštvo igra dobro, slabo košarko / Olimpija je igrala prijateljsko tekmo z Železničarjem, publ. proti Železničarju / naša reprezentanca bo igrala v finalu svetovnega prvenstva nastopala, tekmovala4. biti dejaven v določenia) družabni igri: že ves večer igrajo damo, domino, karte, tarok;
igrati šah / igrati za denar b) igri za denar: igrati športno stavo;
redno igra tombolo / igra na loteriji stavi / ekspr. samo popiva in igra 5. ukvarjati se, navadno poklicnoa) nepreh. z gledališko dejavnostjo: igra že več let;
že dolgo igra v mestnem gledališču;
zelo dobro, slabo igra / pog. igrati pri filmu / igra v operi b) z določenim skupinskim športom: še vedno igra v državni nogometni reprezentanci / kljub starosti igra košarko zelo dobro 6. ekspr. pretvarjati se, hliniti: ves večer je samo igrala;
v vsaki družbi igra / še vedno igra prizadetost, užaljenost / igrati hoče veliko damo 7. ekspr., z dajalnikom delati nehotene majhne gibe, premike za izražanje, kazanjea) močnega razburjenja: mišice na licih so ji igrale;
od napora so mu igrale žile na sencih b) prijetnega vznemirjenja, veselosti: prsti so ji kar igrali po mizi / brezoseb. vse v njej je igralo bila je zelo vesela, dobro razpoložena8. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden: na njenem obrazu je igral nenavaden izraz;
prepirljiva poteza je igrala ob njegovih ustnicah / v njenem glasu je igrala ganjenost / okrog ust mu igra smeh / solze ji igrajo v očeh // biti, obstajati, navadno v premikanju, gibanju: svetloba igra na stropu / v sončnem žarku je igral prah
● pog. v kinu Union igra zelo dober film se predvaja, je; ekspr. srce mu igra od veselja zelo je vesel; pog., ekspr. to ne igra nobene vloge to ni važno, je nepomembno; zastar. igrati kolo plesati; ekspr. igrati komedijo delati se, navadno zelo opazno, čustveno, telesno prizadetega; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; ekspr. igrati na dve karti zastopati hkrati dve nasprotni stališči, ne da bi prizadeti vedeli za to; ekspr. igrati na vse ali nič pri igri s kartami igrati tako, da se dobi ali izgubi maksimalna količina denarja; igrati na borzi špekulirati s padanjem in dviganjem cen; ekspr. igrati z odprtimi kartami javno, odkrito kazati svoje namene
♦ glasb. igrati forte, piano; igr. igrati pri igri s kartami prevzemati, prevzeti vodstvo igre; šah. igrati z belimi, črnimi figurami; šport. moštvi sta igrali neodločeno igráti se
1. udeleževati se otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: deklice se igrajo, zastar. igrajo; otroci so se igrali na dvorišču; brezskrbno se je igral s svojim bratcem / pojdi ven in se igraj / igrati se z avtomobilčki, punčko, žogo / vse popoldne se igra z otrokom / mačka se igra s klobčičem volne; pren., ekspr. veter se je igral z listjem
// preh. udeleževati se otroške, navadno skupinske dejavnosti, ki ima določena pravila: otroci se igrajo razne igre; igrati se slepe miši, skrivalnice
// ekspr. neresno, brez večjega zanimanja ukvarjati se s čim: že celo uro se samo igra in nič ne naredi; nehaj se že igrati in začni resno delati / nimaš časa igrati se s tem pretirano dolgo in natančno ukvarjati se s tem
2. v zvezi s s, z nehoteno premikati kaj in s tem izražati zadrego, vznemirjenje: zamišljeno se je igrala z obeskom na verižici; nervozno se je igral s prsti; ves čas pogovora se je igral z vžigalnikom / neprestano se igra s ključi
3. ekspr., v zvezi s s, z imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa: samo igra se z ljubeznijo; ne igraj se z zdravjem / igrati se z življenjem / dekle se samo igra s fantom ni resno zaljubljena vanj
// biti v popolni oblasti koga, česa: strast se igra z njim / lahko se igra z njo, kakor hoče
● evfem. igrati se ljubezensko, spolno izživljati se; ekspr. igrati se slepe miši, skrivalnice ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. igrati se z besedami uporabljati večpomenske, pomensko sorodne besede za dosego duhovitosti, šaljivosti; izražati se z lahkoto, brez težav; ekspr. s to mislijo se je dolgo igral o tem je dolgo premišljal; ekspr. igrati se z ognjem, smrtjo lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti, smrti; ekspr. z rimami se kar igra dela jih z lahkoto, brez težav
igráje
1. deležnik od igrati: godba je odšla naprej, igraje koračnico; fantiči so igraje se tekali med množico
2. ekspr. izraža, da kdo kaj dela, opravi z lahkoto, brez težav: igraje opravlja svoje delo; igraje je vse pospravil; igraje so zavzeli trdnjavo
igrajóč -a -e:
odšel je domov, igrajoč užaljenost; gledal je igrajoče se otroke
igrán -a -o:
kvaliteta igranih del v gledališču; dobro, pogosto igrana skladba; njegova jeza je bila igrana
♦ film. igrani film film, v katerem nastopajo igralci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
iniciatíven -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na iniciativo: iniciativni predlogi;
pričakovati iniciativno pomoč
♦ šah. iniciativna igra, poteza // v zvezi iniciativni odbor odbor, ki ima nalogo, da organizira, pripravi določeno akcijo, delo: iniciativni odbor bo oskrbel vse potrebno za udeležence svetovnega prvenstva; člani, predsednik iniciativnega odbora 2. knjiž. podjeten1,
iznajdljiv: iniciativen član društva;
že takrat je bil zelo iniciativen iniciatívno prisl.:
iniciativno sodelovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
iróničen -čna -o prid.(ọ́) ki izraža negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami, posmehljiv: ironičen človek, pisatelj;
hotel je biti ironičen do nje, pa se mu ni posrečilo / ironičen izraz v obrazu; imel je ironičen nasmeh; ironična poteza okoli ust / govoriti v ironičnem tonu; ironične besede, opombe / ironična usoda irónično prisl.:
ironično nasmihati se, pogledovati; ironično reči, vprašati; ironično zajedljiv ton
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izluščíti in izlúščiti -im tudi zluščíti in zlúščiti -im dov. (ī ú) 1. spraviti zrno iz luščine: izluščiti fižol, grah;
pren. izluščiti jedro problema;
izluščiti resnico o umoru // odstraniti luščino: izluščiti bučnice, lešnike / izluščiti raka 2. odstraniti zrna s storža: izluščiti koruzo // spraviti manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izluščiti kamenček iz zidu; izluščiti drobec granate iz očesa; pren. izluščiti bistvo iz celote
● publ. na izbirnih tekmah so izluščili udeležence olimpijade izbrali, določili
♦ med. izluščiti bezgavko odstraniti jo iz okolnega tkiva; med., vet. izluščiti posteljico odstraniti priraščeno posteljicoizluščíti se in izlúščiti se tudi zluščíti se in zlúščiti se knjiž.
postati viden, se počasi prikazati: iz megle, mraka se je izluščila vas; izza stebrišča se je izluščila siva postava
// postati jasen, razločen: iz njenega značaja se je izluščila dotlej neznana poteza / iz razprave se je izluščilo več konkretnih predlogov
izlúščen tudi zlúščen -a -o:
izluščen grah; izluščen kristal; izluščen strok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kuvertírati -am dov. in nedov. (ȋ) ptt dati, vložiti v kuverto: kuvertirati pismo
♦ šah. kuvertirati potezo zapisati naslednjo potezo in zapis oddati v zaprti kuverti, navadno ob prekinitvi igrekuvertíran -a -o:
kuvertirana poteza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
línija -e ž (í) 1. nepretrgana vrsta točk; črta: potegniti linijo;
ravna linija / knjiž. njegove risbe označuje nemirna, včasih pretrgana linija // kar je temu podobno: dolga linija letečih ptic / tekli so v vijugasti liniji in streljali; pren., publ. izgradnja nove družbe se ne razvija po ravni liniji 2. kar ločuje, razmejuje; črta: prekoračiti linijo;
mejna linija 3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji, proga: otvoritev nove linije / avtobusna linija Črnuče–Vič; ladijska linija; letalska linija Ljubljana–Zagreb; mednarodne linije; redne in občasne linije; linija v Južno Ameriko 4. sistem vodov skupaj z opremo za prenos informacij s pomočjo električne energije: graditi novo linijo;
vzdrževati linije / kabelska ali podzemna linija; nadzemna linija; telefonska, telegrafska linija // kar ta omogoča: motnje na liniji / medkrajevne, mednarodne linije / pog.: linija je prekinjena, zasedena zveza; za poročanje s svetovnega prvenstva bo na voljo osemdeset linij zvez; ostanite na liniji ne prekinite zveze, ostanite pri telefonskem aparatu / vroča linija telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; vroča telefonska linija vroča linija5. teh. sistem naprav, strojev, ki omogoča popolnoma avtomatiziran delovni postopek: montirati linijo za polnjenje in zapiranje steklenic;
proizvodnja pekovskih linij / proizvodna linija 6. voj. prvi, najbolj izpostavljeni del položaja: napasti nasprotnikovo linijo / obrambna linija / boriti se v prvi liniji; pren. v takratnem položaju je bil vsakdo bojevnik v prvi liniji 7. navadno s prilastkom oblika, podoba, videz: aerodinamične linije letala;
elegantna linija avtomobila;
moderna linija frizure;
klasične linije kostima / pog. linija oblek je oprijeta obleke so oprijete / to je najbolj značilna linija v fiziognomiji njegove duševnosti poteza, črta// obris, kontura: linija profila, nosu // pog. vitko telo, postava: ima linijo; v teh letih ženske navadno že izgubijo linijo / zelo pazi na linijo trudi se, da se ne zredi / vitka linija 8. publ. smer, usmeritev, zlasti kake dejavnosti, politike: linija se je zdaj spremenila;
določiti politično linijo;
idejna, partijska, uradna linija;
kreatorji nakažejo samo linijo mode za novo sezono;
boj med dvema linijama v kulturnem gibanju / z oslabljenim pomenom: programska linija založbe se ne spreminja program / žarg., polit. biti na liniji v skladu z veljavno politično smerjo9. knjiž., navadno s prilastkom tok1,
potek: linija dejanja v drami;
razstava kaže linijo slikarjevega razvoja / kompozicijska linija romana 10. potomstvo v zaporednih generacijah: španska linija rodu / moška linija moški potomci; potomci moškega; ravna linija osebe, ki po rojstvu neposredno ali posredno izhajajo drug od drugega; stranska linija osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika / po materini liniji je Slovenec njegova mati je Slovenka
● pog. iti na linijo odločnega odpravljanja napak začeti odločno odpravljati napake; ekspr. podpreti, premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti; pog. vztrajati na liniji oportunizma v oportunizmu; publ. znajti se na isti liniji imeti skupni cilj; po liniji pog. naloge po partijski liniji partijske; pog. delati po politični liniji politično, v politiki; pog. iti na potovanje po privatni liniji privatno, ne službeno; pog. dobiti vstopnice po sindikalni liniji s posredovanjem sindikata; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih
♦ glasb. melodična, pevska linija potek melodije, petja; navt. tovorna linija črta na boku ladje, ki kaže, koliko natovorjena ladja sme biti ugreznjena; obl. takrat je bila moderna A linija so bile moderne obleke, katerih zunanji obris je podoben črki A; H linija v modi vrečaste obleke; pravn. demarkacijska linija začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; šah. linija vsaka od navpičnih vrst polj na šahovnici; kmet na b-liniji; šport. igra na liniji pri tenisu in badmintonu igra, pri kateri odbija igralec žogo z osnovne črte; vet. linija skupina živali določene vrste, ki ima moškega ali ženskega prednika izbranih genskih lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lókoven tudi lokôven -vna -o prid. (ọ̑; ō) nanašajoč se na lok 2, 3: lokovna poteza / jekleni lokovni elementi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
márketinški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na marketing: marketinški pristop;
marketinški strokovnjak, direktor;
marketinška agencija;
marketinška strategija / marketinški prijem, trik; marketinška poteza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mêhek in mehák mêhka -o tudi -ó prid., mehkêjši stil. méčji (é ȃ é) 1. ki se pod pritiskom (rad) udere, vda: mehka blazina, preproga / telo črva je mehko / mehki sneg jih ni držal; mehka, razmočena tla / mehki svinčnik ki ob manjšem pritisku dela vidno črto// ki se da (rad) gnesti, oblikovati: glina, vosek in druge mehke snovi / dobra, mehka zemlja je tam ki se da (rada) obdelovati / gospodje v cilindrih in mehkih klobukih // ki se da (rad) rezati, gristi: meso je mehko, saj se je dolgo kuhalo / grozdje, sadje je že mehko sočno, zrelo2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: svila, žamet in druge mehke tkanine;
rokavice iz dobrega, mehkega usnja / na obrazu je čutil njene mehke lase; mačka z mehko dlako / to mazilo naredi kožo mehko / držal je njeno toplo, mehko roko v svoji 3. neizrazito izbočen, zaobljen: mehki valovi;
mehke gube oblačila / mehka dolenjska pokrajina rahlo valovita4. ki se ne pojavlja v intenzivni stopnji, v močni obliki: odgovorila mu je z mehkim stiskom roke / po nekaj dnevih burje je postal zrak mehek topel; mehko spomladansko sonce / mehke, pastelne barve; mehka, ugašajoča svetloba / slišati je bilo mehke akorde 5. ki ima blažji, postopni učinek: mehki načini odpuščanja, upokojevanja;
mehki prehod iz ene družbene ureditve v drugo;
mehki terorizem / mehki dejavniki / mehki zagon elektromotorjev 6. ekspr., navadno v povedni rabi obziren, popustljiv, prizanesljiv: predstojnik je bil sumljivo mehek;
biti mehek s kaznjenci, z otroki / mehka materina roka // pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: komaj so ga začeli tepsti, že je bil mehek; oče je bil že precej mehek, zato mu je vneto dokazovala dalje 7. nav. ekspr. ki izraža prijaznost, naklonjenost: prigovarjal mu je z mehkim glasom;
mehek nasmeh;
pikra poteza v sicer mehkem obrazu;
zazrla se je v njegove mehke, modre oči / mehko čustvo 8. nav. ekspr. občutljiv, hitro ganjen: ženske so mehke, zato hitro jokajo / mehka slovanska duša, narava
● mehki pristanek vesoljske ladje, naprave pristanek, pri katerem se ladja, naprava ne razbije, poškoduje; ta jezik je mehek ima sorazmerno veliko samoglasnikov; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; šport. žarg. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; jajce z mehko lupino jajce, ki nima apnenčastega ovoja; publ. iskati mehke točke družbe, obrambe iskati njene slabosti, napake; ekspr. napori so veliki, gospoda pa preveč mehka neodporna, mehkužna; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; mati je mehkega srca, ima mehko srce je usmiljena; je hitro ganjena; pog., ekspr. do polnoči so bili že vsi (precej) mehki (precej) pijani, vinjeni; kmalu je bil mehek kot vosek pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva
♦ agr. mehki sir zorjen sir z večjim odstotkom vode v brezmastni snovi; mehko vino vino, ki vsebuje malo kisline, čreslovine, navadno tudi manj alkohola; anat. mehko nebo nebo iz mehkega tkiva; bot. mehka stoklasa latasta trava, ki raste na suhih tleh, Bromus mollis; fot. mehki negativ negativ, ki nastane pri premalo časa trajajoči osvetlitvi ali premalo časa trajajočem razvijanju; mehka gradacija postopno prehajanje od svetlo sivih odtenkov v temno sive; gastr. mehka moka moka iz zelo drobnih delcev; jezikosl. mehki soglasnik soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik; soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e; mehki znak trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; kem. mehka voda voda, ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; kor. mehki copatki za balet prilagojeno obuvalo z mehkim podplatom; les. mehki les les z razmeroma majhno gostoto; med. mehki čankar spolna bolezen z eno ali več razjedami z mehkimi robovi na spolovilih; metal. mehki svinec svinec, ki mu ni dodan kak drug element; mehke kovine kovine z majhno trdoto; mehko žarjenje žarjenje, pri katerem se kovini, zlitini zmanjša trdota; teh. mehki lot ali mehka spajka lot ali spajka z nizkim tališčem; tisk. knjiga z mehkimi platnicami s platnicami iz tanjše lepenke; um. mehki slog gotski umetnostni slog okoli leta 1400mêhko in mehkó prisl.:
mehko božati po dlaki, roki; mehko odgovoriti, reči; vesoljska ladja je mehko pristala na lunini površini; mehko ravnati z ujetniki; mehko stisniti roko; mehko valovita pokrajina / mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; mehko vezana knjiga knjiga, vezana v mehke platnice
● pog. mehko speljavati počasi; ekspr. v mladosti mu ni bilo mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; ekspr. mehko mu je pri srcu je ganjen, vznemirjen
mêhki -a -o, v predložni zvezi mêhki in méhki sam.:
kuhati, skuhati kostanj do mehkega; kadar spi na mehkem, ga boli hrbet; ekspr. nič ne dela, živi pa na mehkem živi udobno, v izobilju; hoditi po mehkem; v, na mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; nekaj mehkega je v njegovih gibih, pogledih
♦ lov. strel v mehko v drobovje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nèčásten1 -tna -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki ni časten: v njenih očeh je bila to nečastna poteza nèčástno prisl.:
nečastno ravnati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nèmožàt -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) 1. nav. ekspr. ki ni možat: neodločen in nemožat človek / nemožata poteza / fant nemožate zunanjosti nemoške2. zastar. neporočen: nemožate ženske nèmožáto prisl.:
nemožato govoriti, ravnati, zbežati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nèšpórten -tna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni športen: tekmovanje v Planici je opisal tudi z nešportne strani / nešportna poteza; nešportno vedenje igralcev / nešportni ribolov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odgôvor -a m (ȏ) 1. glagolnik od odgovoriti:a) izmikati se, izogibati se odgovoru;
čakati na odgovor;
prositi za odgovor;
obotavljati se z odgovorom / ni mu dal odgovora, ker je bil gluh ni mu odgovoril; spraševal ga je, kaj se mu je zgodilo, pa ni dobil odgovora mu ni odgovoril, povedal; ekspr. na to vprašanje nimam odgovora nanj nočem odgovoritib) odgovor na to vprašanje mu je bil lahek;
odgovor znanstvenikov o tem pojavu / o vzrokih tega pojava še ne morejo dati odgovora ne morejo jih še pojasniti, ugotoviti; na vprašanje kljub odgovorom pravzaprav nisem dobil odgovora mi niso pojasnili, kar sem želel; na to ne vem odgovora tega ne znam pojasniti; dati odgovor na vprašanja poslancev pojasniti jim, kar so želeli; vprašanje je ostalo brez odgovora nepojasnjenoc) odlašati z odgovorom na pismo / stisniti roko v odgovor č) ta kritika zahteva javen odgovor;
pričakujejo avtorjev odgovor na napade d) čakati na sovražnikov odgovor / v odgovor na njihovo akcijo so požgali vas e) odgovor organizma na dražljaj / odgovor umetnika na razmere v deželi 2. kar se z besedami izrazi komu v zvezi s tem, kar vpraša, vprašuje, poizveduje: odgovor ga ni zadovoljil;
prebrati odgovor;
jasen, kratek, odklonilen odgovor;
preveriti pravilnost odgovora / prišepetati odgovor / moj odgovor je jasen in kratek: da // pojasnilo, razlaga: na to vprašanje še ni odgovora; verjeti odgovoru; iskati, najti odgovor, kdo prenaša bolezen 3. sestavek, ki zavrača očitke, negativno kritiko: objaviti odgovor v časopisu;
odgovor slovenske vlade na avstrijsko noto // kar se naredi zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: aretacije so bile odgovor na njihove akcije / to so storili v odgovor na kršitev zračnega prostora 4. kar kdo naredi, da potrdi sprejem obvestila, signala: slišati odgovor na klice 5. opravičilo pred pristojnim organom, osebo: zahtevati odgovor za jemanje podkupnine / klicati na odgovor zaradi zamud / za to mi boš še dajal odgovor
● evfem. kmalu boš dajal odgovor pred Bogom v krščanskem okolju umrl; v zvezi z vašo prošnjo vam še ne moremo dati odgovora se še nismo odločili; odgovora na vlogo še ni prejel obvestila o odločitvi glede vloge; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; nikoli ni ostal dolžen odgovora znal je spretno odgovarjati; znal je vsako stvar pojasniti; zmeraj je odpisal; pismo je ostalo brez odgovora nanj naslovnik ni odpisal; sem na dolgu z odgovorom nisem še odgovoril, odpisal
♦ mat. odgovor z besedami izražena rešitev uporabne naloge; ptt mednarodni kupon za odgovor nekdaj kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; brzojavka s plačanim odgovorom; šah. odgovor poteza, vrsta potez, ki jih napravi igralec na potezo drugega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odločíti in odlóčiti -im dov. (ī ọ́) 1. izraziti voljo, kako naj bo: to naj odloči predsednik;
odločil je, naj začnejo zidati takoj;
odločiti z referendumom / ljudstvo naj samo odloči // dati, izreči o čem končno mnenje, sodbo: komisija je odločila, da je delo plagiat; o sporni zadevi bo odločilo sodišče 2. publ. določiti izid česa: zadnji gol je odločil tekmo;
ta poteza je odločila partijo / obe igri je odločil v svojo korist v obeh je zmagal// določiti, usmeriti: prav to znanstveno delo je odločilo njegovo nadaljnjo življenjsko pot; s tem se je odločila njena usoda 3. star. dodeliti, nameniti: to mesto so odločili njemu, zanj / vsakemu je odločila svoje delo odkazala; takim bolnikom se odločijo posebne sobe dajo// navadno v zvezi z za določiti, izbrati: nekaj mož je odločil za stražo / prostor za hišo je odločila ona 4. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim; ločiti: odločiti skorjo / odločiti slabo grozdje od dobrega / odločili so precej knjig izločili, odstranili
● star. njemu ne bi smela odločiti denarja dati, zapustiti; o tem je odločilo naključje to se je zgodilo po naključju; knjiž., zastar. ni ga mogoče odločiti, da bi prebral to knjigo nagovoriti, pregovoriti; to ga je odločilo, da je začel izdajati revijo nagnilo, spodbudilo
♦ pravn. imeti odločujočo veljavo pri enakem številu glasov, mnenjodločíti se in odlóčiti se
1. z razmišljanjem priti v stanje, ko osebek hoče kaj narediti, uresničiti: naj se že odloči in potem kaj naredi; ni se mogel odločiti; ona se počasi, težko odloči / odločil se je, da bo postal slikar; trdno so se odločili odpotovati z letalom / star. odločil sem se k pisanju namenil sem se
2. pri izbiri dati čemu prednost: pri volitvah se je večina odločila zanj; ni se mogla odločiti med plinskim in električnim štedilnikom; ne more se odločiti, katera je lepša
odlóčen -a -o:
za to odločen čas je hitro minil; njemu odločena soba; biti trdno odločen pobegniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
otvorítev -tve ž (ȋ) glagolnik od otvoriti: otvoritev zborovanja / otvoritev razstave / otvoritev ceste, nove avtobusne linije
♦ šah. otvoritev igre začetna poteza igre; indijska otvoritev // prireditev ob slovesni izročitvi česa v javno, splošno uporabo: biti na otvoritvi; na večer pred otvoritvijo so imeli nastopajoči zadnje vaje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pámeten -tna -o prid., pámetnejši in pametnêjši (á) 1. ki ravna v skladu z razumom, pametjo: pameten človek bi ravnal drugače;
fant je pameten, lahko se zanesete nanj;
premalo je še pameten, da bi mu zaupal sporočilo / bila je toliko pametna, da ni ubogala nasveta / pameten bodi, pa bo šlo / kot vzklik bodi no pameten, saj ni toliko vredno // ki izraža tako ravnanje: narediti pameten načrt; njegov nasvet se mu je zdel pameten; pametna beseda, poteza; voditi pametno politiko 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci so zelo pametni;
ni dovolj pameten, da bi to razrešil // ki vsebuje, izraža sposobnost za tako dojemanje, mišljenje: lep, pameten obraz; ima velike, pametne oči 3. nav. ekspr. čustveno uravnovešen, umirjen: dela naj, pa bo pameten;
pri teh letih bi bil že lahko malo bolj pameten 4. ekspr. primeren, ustrezen: reševati kaj na pameten način;
vse do pametne mere;
priti ob pametni uri;
daj ji kako pametno ime / prodati za pametno ceno 5. elektr. ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj / pametna hiša hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme ter opravila z namenom zmanjšati uporabo energije; pametna kartica plastična kartica z vdelanim čipom za hranjenje informacij; pametna tabla elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; pametni telefon elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefonapámetno prisl.:
pametno govoriti, ravnati; najpametneje bi storil, če bi odšel; bila je pametno, okusno oblečena / v povedni rabi edino pametno je, da molčiš
pámetni -a -o sam.:
pametnejši odneha; povedal je nekaj pametnih; nobene pametne ni rekel; rad bi kaj pametnega napisal; nič pametnega mi ni prišlo na misel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pôlodpŕt -a -o [pou̯otpərt] prid. (ȏ-ȓ) knjiž. napol odprt: obstal je med polodprtimi vrati / iz polodprte sobe je bilo slišati govorjenje / v njegovih polodprtih očeh je bilo nekaj žalostnega / spal je s polodprtimi usti
● pripeljal se je s polodprtim avtomobilom z avtomobilom, pri katerem se streha da odstraniti, zložiti; polodprta bluza bluza z večjim (vratnim) izrezom
♦ agr. polodprti hlev hlev, pri katerem ena ali dve steni ne segata do stropa, strehe; elektr. polodprti stroj stroj, ki ima navitje zaščiteno pred mehanskimi poškodbami z okrovom; pravn. polodprti oddelek zavoda za prestajanje kazni oddelek zavoda za prestajanje kazni, v katerem je nadzorstvo manj strogo in zavarovanje manjše; šah. polodprta otvoritev otvoritev z dvojno potezo kraljevega kmeta, ki ji ne sledi enaka poteza nasprotnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
populístičen -čna -o prid. (í) ki skuša ugajati čim širšim družbenim slojem, navadno z dajanjem všečnih obljub in trditev: populistična politika, stranka;
populistična izjava, obljuba, poteza, retorika;
vlada je pri svojih predlogih precej populistična
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potéza -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od potegniti: poteza s čopičem, peresom;
poteza z roko / krtačiti si lase s hitrimi potezami potegljaji; z odločno potezo je prečrtal stavek // šah. premaknitev figure po določenem pravilu na drugo polje: izsiliti potezo; kuvertirati potezo zapisati naslednjo potezo in zapis oddati v zaprti kuverti, navadno ob prekinitvi igre; igralec je na potezi mora napraviti potezo; mat v treh potezah
● publ. zdaj so na potezi pedagogi morajo kaj ukreniti pedagogi2. črti, gubi podobna zareza na obrazu: globoka poteza ob ustih // nav. mn. videz, zunanja podoba obraza: njegove poteze so izražale žalost; imeti nežne, odločne poteze; zaradi bolečin spačene poteze; ekspr.: jeklene, mehke poteze; obraz s pravilnimi potezami / na starost so se njene poteze polepšale izraz3. nepretrgana vrsta točk; črta: narediti navpično potezo;
debele in tanke poteze pri črkah / naslov je bil napisan z odločnimi potezami / risba v nežnih potezah 4. osnovna lastnost ali značilnost: ta poteza mi je pri njem najbolj všeč;
to je bistvena poteza njegovega značaja 5. nav. mn., s prilastkom kar kaže, nakazuje kaj brez podrobnosti: glavne poteze in obrisi česa / publ., z oslabljenim pomenom odtujenost je dobivala določnejše poteze je postajala določnejša / pokazati kaj v glavnih, osnovnih potezah; to je v kratkih potezah vsebina knjige; dati pregled v splošnih potezah 6. ekspr. dejanje, ukrep, ravnanje: to ni bila pametna poteza;
z nasprotno potezo so preprečili načrt;
s taktično potezo rešiti položaj / narediti prvo potezo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potézica -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od poteza: opazil je vsako potezico na obrazu / tipična potezica njegovega značaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pravílen -lna -o prid., pravílnejši (ȋ) 1. ki je v skladua) z resničnostjo, dejstvi: odgovor, rezultat je pravilen;
pravilna domneva, razlaga;
pravilen in napačen / postavil je pravilno diagnozo b) z določenim pravilom, normo: pravilen potek obravnave;
ta oblika besede ni pravilna;
logično, slovnično pravilen / pravilna rešitev križanke / ekspr. pravilno šumenje dežja enakomernoc) z določenim ciljem, položajem: pravilna poteza;
njegovo ravnanje ni pravilno / pravilna nastavitev aparata // ki je v skladu z zahtevami, normami določenega okolja, časa: zmeraj se je držal pravilne politične smeri / o zadevi ima pravilno mnenje 2. ki je v skladu z normalnimi telesnimi lastnostmi: pravilen razvoj organa;
pravilno zraščanje zlomljene kosti / opozarjati učence na pravilno držo, hojo / zastar. duševno in telesno pravilen otrok normalen, zdrav3. nav. ekspr. sorazmeren, skladen1:
človek pravilnega obraza;
njegov nos je pravilen 4. nav. ekspr. raven in enakomerno širok: njive so bile podolgovate in pravilne
● star. dva, tri vrčke piva je bila zanj pravilna mera primerna, ustrezna; star. to ni z onim v nobeni pravilni zvezi pravi, resnični
♦ agr. pravilna poševna palmeta palmeta s tremi pari ogrodnih vej v različnih višinah; geom. pravilni mnogokotnik mnogokotnik z enakimi stranicami in enakimi notranjimi koti; pravilni ogel ogel, ki ima enake kote med sosednjima robovoma in enake kote med sosednjima ploskvama; pravilno oglato telo oglato telo s skladnimi pravilnimi ogli, omejeno s skladnimi pravilnimi mnogokotniki; les. pravilna žagana ploskev žagana ploskev, ki je gladka, ravna in brez grč, napakpravílno
1. prislov od pravilen: pravilno odgovoriti; zna pravilno pisati; otrok se razvija pravilno; pravilno oblikovan; formalno pravilno / elipt.: on je nekoliko boljši, ali pravilneje: manj zanikrn; kot pojasnilo to so odkrili leta 1904 (pravilno: 1905)
2. v povedni rabi izraža, da je dejanje ali stanje v skladu z določenim pravilom, normo: po mojem ni pravilno, da puščaš otroka samega / elipt. pravilno, ga je pohvalil vodja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pritíkati2 -tíčem nedov. (ȋ) 1. knjiž. pripadati: ta delež pritiče podjetju;
vsak bo dobil, kar mu pritiče;
odškodnina pritiče njemu / dobila je mesto, ki ji pritiče; matici v čebelji družini pritiče posebna vloga / ne pritiče ti o tem presojati nisi upravičen / prva poteza pri šahu pritiče belemu jo ima igralec z belimi figurami2. star. biti primeren, ustrezen za koga: taka preproščina bi bolj pritikala njej kot pa njemu / take hitrosti pritičejo letalom, ne pa avtomobilom // spodobiti se: prišel je in se poslovil, kakor pritiče; obnašal se je, kot (se) pritiče zdravniku
● star. njena vdanost je pritikala le njemu veljala, bila namenjena; zastar. povedal sem mu, kar mu pritiče kar mu gre, zasluži; zastar. vedela je, kaj vse pritiče za tako priliko je potrebno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prótipotéza -e ž (ọ̑-ẹ̑) šah. poteza kot odgovor na nasprotnikovo potezo; nasprotna poteza: s protipotezo je dobil kmeta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rokáda -e ž (ȃ) 1. šah. poteza, pri kateri se kralj in trdnjava s preskokom prestavita iz začetne pozicije drug poleg drugega: narediti, preprečiti rokado;
cilj rokade / dolga ali velika na damino stran, kratka ali mala rokada na kraljevo stran2. publ. menjava, zamenjava: v tem nogometnem moštvu so rokade pogoste;
politične rokade
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
táktičen -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na taktiko:a) narediti taktični načrt;
taktična naloga / taktični cilj b) zagovarjati kaj iz taktičnih razlogov / taktična napaka / občudoval je njegove taktične sposobnosti 2. ekspr. ustrezen za dosego kakega cilja: s taktično potezo rešiti položaj;
njegovo ravnanje ni bilo taktično
♦ šah. taktični udar nepričakovana poteza, ki odločilno spremeni potek igre; voj. taktični cilj cilj taktične enote v boju; taktični umik načrten umik enote na nov položaj; taktična enota enota od oddelka do divizije; taktična raketa raketa z manjšim dosegom za uporabo na bojišču; taktično letalo letalo z manjšim dosegom za delovanje na bojiščutáktično prisl.:
taktično delovati; taktično se umakniti; taktično močnejša enota / v povedni rabi ni bilo taktično, da ga je napadel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tekáč -a m (á) 1. kdor teče: fant je dober, slab tekač / konj tekač 2. športnik, ki se ukvarja s tekom: trenirati tekače / smučarski tekač 3. kdor teče, opravljajoč kako nalogo, delo: tekači prenesejo z baklami ogenj / v nekaterih azijskih deželah tekač z rikšo // nekdaj sel, kurir, ki teče, opravljajoč svojo nalogo: poslati tekača; sporočiti novico o zmagi po tekaču / poštni, štafetni tekač / tekač pri odvetniku, v hotelu sel, kurir4. dolga, ozka preproga, zlasti za pokrivanje hodnikov, stopnišč: razgrniti tekač;
stopati po tekaču;
rdeč tekač;
tekač iz slame 5. šah. žarg. šahovska figura, ki se giblje v diagonalnih smereh; lovec: poteza s tekačem
♦ šport. tekač čez ovire; tekač na dolge proge; tekač v štafeti; teh. tekač priprava za obešanje zaves, ki lahko teče, drsi po vodilu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
témpo -a m (ẹ̑) 1. hitrost poteka, dogajanja: tempo narašča, se stopnjuje;
obdržati, pospešiti, zmanjšati tempo;
tempo gradnje, razvoja, življenja / učni tempo učencev / publ., z oslabljenim pomenom: stroj dela v enakomernem tempu enakomerno; prikazovati kaj s počasnim tempom // šport. hitrost poteka igre, tekmovanja: tekač ni zdržal tempa / tempo vodečega kolesarja 2. glasb. hitrost izvajanja: določiti tempo skladbe;
kontrastiranje tempov / skladba v hitrem tempu
♦ šah. izgubiti tempo narediti za dosego določenega položaja potezo več, kot je potrebno; v prid. rabi:, šah. tempo poteza poteza, ki nasprotnika prisili, da naredi zase neugodno potezo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
típ1 -a m (ȋ) 1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe: izdelovati, opisovati tipe;
tovarna načrtuje nov tip stroja;
športni tip avtomobila;
tipi ladij, letal, motorjev / uporabljati pri tiskanju več tipov črk; predpisati tip moke za polbeli kruh; čevlji tipa mokasin // kar tvorijo stvari iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti sploh: proučevati tipe organizmov; deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih; mediteranski tip hiše; panonski tip vasi; podnebni tipi; poskus razvrstitve stilnih tipov; tipi slovarjev; tipi srednjih šol / afriški, nordijski tip človeka; materinski tip ženske; praktični, razmišljajoči tip človeka; bila je športni tip; sin je drugačen tip kot oče / slušni tip človeka ki si najbolje zapomni to, kar sliši
● pog. ona ni moj tip ne ustreza mojemu okusu, predstavam2. v povedni rabi, z rodilnikom kar ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se uvršča v posebno skupino stvari iste vrste: ta zgradba predstavlja tip enostanovanjske hiše;
to je čisti tip gotske stavbe / ta človek je bil tip povojnega aktivista; to je tip modernega pisatelja / z oslabljenim pomenom: humoreska gogoljevskega tipa; pesmi izpovednega tipa izpovedne pesmi3. slabš. človek z določenimi negativnimi lastnostmi: ta tip je še vsakega ogoljufal;
s tem tipom nočem imeti opravka;
nevaren, sumljiv tip // ekspr. človek, oseba sploh: ogovoril ga je neznan tip; bil je zanimiv tip / ona ni tip, ki bi to mirno uredil 4. lit. literarni lik, za katerega je značilna kaka zelo poudarjena, lahko razpoznavna značajska poteza: v pravljici ostajajo ljudje od začetka do konca tipi;
veseloigra z ustaljenimi tipi;
tip hinavca, skopuha, upornika
♦ antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip človeka; gozd. gozdni tip gozd glede na drevesne vrste, starost in višino dreves ter glede na način gospodarjenja z njim; jezikosl. mešani naglasni tip; samostalnik roka se sklanja po tipu gora; med. piknični tip človeka; psih. tip razred, kategorija oseb s skupnimi prevladujočimi duševnimi, telesnimi lastnostmi; ekstravertirani, introvertirani tip človeka; um. cerkev dvoranskega tipa; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trikótnik -a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ima tri kote: načrtati trikotnik;
stranica trikotnika / enakostranični trikotnik; ostrokotni, pravokotni, topokotni trikotnik; sferični ali sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki velikih krogov krogle2. priprava za delanje, risanje ravnih črt v obliki pravokotnega trikotnika: vleči črte s trikotnikom;
lesen, plastičen trikotnik;
ravnilo, šestilo in trikotnik / izmeriti s trikotnikom 3. kar je po obliki podobno takemu liku: otroci se učijo s pomočjo krogcev, kvadratov in trikotnikov / pojesti trikotnik sira / znamenje v obliki trikotnika // trikotna ploskev: travnat trikotnik med cestami; zadrževati se v trikotniku Ribnica–Kočevje–Žužemberk
● bermudski trikotnik območje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido; ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
♦ astron. Trikotnik ozvezdje na severnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; Južni trikotnik ozvezdje na južnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; poletni trikotnik lik, ki ga sestavljajo tri zelo svetle zvezde poletnega neba: Atair, Vega in Deneb; avt. varnostni trikotnik prometno znamenje v obliki trikotnika, ki se postavi na cesto ob zadrževanju vozila na njej, navadno zaradi okvare, ali s katerim se označita vozili med vleko; fiz. trikotnik sil s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; glasb. trikotnik triangel; jezikosl. samoglasniški trikotnik sestav samoglasnikov v obliki trikotnika; navt. kurzni trikotnik pravokotni enakokraki trikotnik iz prozorne snovi z vtisnjeno stopinjsko lestvico za določanje položaja ladje; navigacijski (sferni) trikotnik s podatki opazovanja, meritev in časa sestavljen trikotnik za določanje položaja ladje po astronomski navigaciji; ped. didaktični trikotnik učenec, učna vsebina in učitelj; šah. pravilo trikotnika pravilo, po katerem se premika kralj po trikotniku treh polj, kadar se hoče v končnici prepustiti poteza nasprotnemu kralju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
udár tudi udàr -ára m (ȃ; ȁ á) 1. udarec: dobiti boleč, silovit, smrtni udar / z enim udarom ga je ubil / po gozdu odmevajo udari sekire / srčni udar utrip / udar vesel ob vodno gladino; udar po oknu, železu / udar strele / to je bil zanjo hud udar; udar usode 2. navadno s prilastkom nenadno močno povečanje pritiska na kakem mestu zaradi pojavitve velike količine česa: preprečevati vodni udar v ceveh;
posledice zračnega udara ob eksploziji // nenaden silovit nastop tega, kar izraža določilo: udar mraza, vročine 3. hiter, silovit vojaški napad: prestregli so glavni nasprotnikov udar;
udar iz zasede 4. nasilna sprememba oblasti, vlade: fašisti so izvedli udar / državni udar; vojaški udar 5. publ., navadno s prilastkom nenaden silovit nastop česa, kar ima negativne posledice za kaj drugega: gibanje je zadel udar diktature;
frontalni udar opozicije / gospodarski, trgovski udar
● ekspr. strele so švigale udar na udar v majhnih časovnih presledkih; publ. taki nazori so prišli pod udar nasprotnikov take nazore so nasprotniki obsodili; publ. priti pod udar zakona morati podrediti svoje delovanje zakonu; publ. biti na udaru kritike biti kritično obravnavan, navadno z več strani, temeljito
♦ med. električni udar učinek električnega toka na človeško ali živalsko telo; toplotni udar vročinska kap; mont. hribinski udar hipna odkrušitev materiala s stropa rova zaradi sprostitve notranjih napetosti v kamnini; šah. taktični udar nepričakovana poteza, ki odločilno spremeni potek igre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
víslice -lic ž mn. (ȋ) 1. priprava iz pokončnega in nanj čelno počez pritrjenega trama za izvrševanje smrtne kazni z obešenjem: postavljati vislice;
viseti na vislicah / ekspr. pazi, da ne boš končal na vislicah; obsoditi koga na smrt na vislicah // ekspr. usmrtitev z obešenjem: izogniti se, uiti vislicam 2. etn. otroška igra, pri kateri se ugibajo črke neznane besede in se za vsako napako nariše ena poteza shematičnih vislic in obešenca: igrati se vislice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vmésen -sna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, leži vmes: vmesne črte;
vmesne pregrade;
tanke vmesne stene / izstopiti na vmesni postaji 2. ki je, traja med dvema časovnima točkama: vmesno obdobje 3. ki traja, poteka med prekinitvami kakega dejanja, stanja: vmesni postanki;
vmesne otoplitve, razjasnitve 4. ki je glede na mogoči razpon med spodnjo in zgornjo mejo: vmesne številke konfekcije / vmesna velikost / vmesni barvni ton
● vmesni izdelki izdelki, namenjeni za nadaljnjo predelavo
♦ agr. vmesni posevek posevek, ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim; vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo; avt. vmesni plin plin, ki se dodaja med prestavljanjem; biol. vmesni gostitelj organizem, v katerem preživi zajedavec določeno razvojno fazo; bot. vmesna rast rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih; grad. vmesna lega tram ostrešja, ki drži, nosi srednji del škarnikov; jezikosl. vmesni stavek stavek v drugem stavku, s katerim je skladenjsko povezan; navt. vmesna jadra trikotna jadra, privezana na naponah pri velikih jadrnicah; pal. vmesni člen okamnina, ki povezuje evolucijsko manj popolne organizme z evolucijsko popolnejšimi; strojn. vmesni zobnik zobnik med gonilnim in gnanim zobnikom, ki ohranja enako smer vrtenja gonilne in gnane gredi; šah. vmesna poteza nepričakovana poteza, s katero igralec spremeni predvideni potek igre; šol. vmesna ocena; šport. vmesni čas rezultat pri hitrostnem športu, merjen na določenem mestu med potekom tekmovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zadovóljnost -i ž (ọ́) 1. lastnost zadovoljnega človeka: zadovoljnost sitega otroka / zadovoljnost je dragocena poteza njegovega značaja / zadovoljnost s poklicem; zadovoljnost s samim seboj 2. zadovoljstvo: zadovoljnost se kaže na njegovem obrazu / oči se mu svetijo od zadovoljnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.