ángelski -a -o prid.(á) nanašajoč se na angele: angelski zbori / ta otrok ima angelski obraz; angelska lepota / angelsko češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to prilikoángelsko prisl.:
angelsko čista duša; ekspr. s tem otrokom je treba biti angelsko potrpežljiv zelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ángelsko prisl. (á)
1. primer., poud. ~ čista duša |povsem|
2. mer., poud. ~ potrpežljiv s kom |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bôžji Frazemi s sestavino bôžji:
bìč bôžji,
bíti med krilátci [bôžjimi],
bôžja mást,
bôžja sódba,
bôžji mlíni,
bôžji mlíni méljejo počási, a gotôvo,
bôžji pŕst,
délati za bôžji lón,
kríž bôžji,
pijàn kàkor [bôžja] mávra,
píti kàkor [bôžja] mávra,
potrpežljív kàkor bôžja mást,
pŕst bôžji,
stopíti pred bôžjo sódbo,
za bôžje plačílo,
za bôžji lón,
za bôžjo vóljo prosíti kóga,
za pét rán [bôžjih],
zvonôvi gredó na bôžjo pót
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolgomiseln -a -o pridevnik ki vse hudo, neprijetno prenaša brez izražanja nejevolje; SODOBNA USTREZNICA: potrpežljiv
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dŕva dŕv in drvà dŕv s mn., mest. dŕvih in drvéh, or. drvmí in dŕvi (ŕ r̄; ȁ ŕ) razžagan in navadno naklan les za kurjavo: cepiti, klati, sekati, žagati, zlagati drva;
kuriti z drvmi;
suha drva;
trda drva iz trdega lesa;
skladovnica drv / bukova, smrekova drva; peč na drva; pog. kupiti meter drv kubični, prostorninski meter; napravljati drva razžagovati, klati debla, veje v gozdu
● tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim// les za kurjavo sploh: drva so dobivali v državnem gozdu; hoditi v gozd po drva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dugotrplìvi -a -o prid. potrpežljiv: Ti pa, Goszpodin Bôg, szi i dugotrplivi TA 1848, 71; Goszpod, dugotrplivi TA 1848, 83
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jágnje Frazemi s sestavino jágnje:
krótek kàkor jágnje,
krótek kot jágnje,
pohléven kot jágnje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
karákter -ja m s -em (á) oblikovanje ~a značaja; imeti potrpežljiv ~ |biti potrpežljiv|; poud. On je res ~ |značajen|; pojm., publ. spremeniti ~ dela |naravo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mást -í ž (ȃ) 1. trdna, mazava, v vodi netopna organska snov, pridobljena iz maščobnega tkiva: jazbečeva, kitova, polšja, zajčja mast // taka snov, pridobljena iz svinjskega maščobnega tkiva: hraniti mast v hladnem prostoru; razbeliti, raztopiti mast; zabeliti z mastjo; ponev masti; posoda za mast / domača mast; ocvirkova mast / ekspr. žganci so kar plavali v masti so bili zelo zabeljeni / ocvreti na masti / svinjska mast // nav. ekspr. maščobno tkivo: očistiti zaklano kokoš in ji odstraniti mast; mož z napeto blazinico masti pod brado 2. trdna, mazava snov zaa) zmanjševanje trenja: napolniti ležaje z mastjo;
masti in olja / tlačilka za mast b) zaščito površine: namazati čevlje z mastjo 3. star. mazilo: namazati razbolelo mesto s posebno mastjo
● slabš. mast ga zaliva zelo je debel; ekspr. nekoliko masti so ji dale počitnice zredila se je; ekspr. ne more se bahati z mastjo je razmeroma zelo suh; ekspr. namazati otroka z brezovo, leskovo mastjo natepsti z brezovo, leskovo šibo; natepsti sploh; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže potrpežljiv človek doživlja pogosto neprijetnosti, škodo
♦ gastr. čista mast brez ocvirkov; teh. briketna mast za mazanje drsnih ležajev, stisnjena v različne oblike; grafitna mast z dodatkom grafita za mazanje ležajev; konsistentna mast iz mila in mineralnega olja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mást Frazemi s sestavino mást:
bôžja mást,
brézova mást,
léskova mást,
namázati kóga z brézovo mastjó,
namázati kóga z léskovo mastjó,
pokazáti kómu, po čém je mást,
potrpežljív kàkor bôžja mást
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nepotrpežljiv2 prid. ♦ P: 2 (DPr 1580, DB 1584); (nepotrpežljiv/ne potrpežljiv) prid. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
obdáti -dám dov., 2. mn. obdáste in obdáte; obdál (á) 1. narediti, da je kaj okrog česa: mesto so obdali z obzidjem;
obdati nasad z ograjo;
palače so obdali z lepimi vrtovi / obdati rečni breg z nasipom // postaviti se, pojaviti se okrog koga: po govoru so ga obdali novinarji in ga spraševali / obdala ga je taka megla, da ni ničesar več razločil 2. narediti, da je kaj na (vsej) površini: obdati pecivo z glazuro;
obdati stene z opažem obložiti;
obdati se z apnenčasto lupino, oklepom / star. oblaki so obdali nebo pokrili, zakrili3. nav. ekspr. narediti, da je, se nahaja kdo v okolju, kjer kdo biva, se zadržuje: odkar ima tako pomemben položaj, so ga obdali z vohuni;
obdal se je s samimi sposobnimi ljudmi / obdali so ga z razkošjem 4. ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: otroke je obdala z ljubeznijo / obdal ga je z vsemi častmi / zastar. obdala ga je s srečo osrečila ga je5. knjiž. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: takrat ga je obdala bolečina
● knjiž. obdati se z molkom ne govoriti več o svojih zadevah; ne dati vesti o sebi; knjiž. obdati se s potrpljenjem biti potrpežljivobdán -a -o:
z obzidjem obdano mesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
obdáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. obdásta in obdáta; 2. os. mn. obdáste in obdáte; drugo gl. dati (á) koga/kaj z/s čim ~ mesto z obzidjem; poud. ~ otroka z ljubeznijo |mu jo izkazovati|obdáti se -dám se (á) z/s kom/čim ~ ~ s sposobnimi ljudmi; neobč. ~ ~ s potrpljenjem |biti potrpežljiv|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poslúšek -ška m (ȗ) star. poslušanje: pripraviti se na potrpežljiv poslušek / zahajal je tja, a ne na posluške praznih marenj
● star. nositi komu posluške na ušesa pripovedovati, kar se izve s prisluškovanjem, poslušanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poter pežliv gl. potrpežljiv ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poterpežlìvi -a -o prid. potrpežljiv: Boidite tüdi vi poterpeslivi SM 1747, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
potrpę́žən, -žna, adj. = potrpežljiv, Mur., Vod. (Bab.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
potrpežljív -a -o prid., potrpežljívejši (ī í) ki prenaša kaj neprijetnega, neugodnega brez izražanja nejevolje: potrpežljiv bolnik;
potrpežljivi potniki // ki se mirno obnaša do koga, mirno ravna z njim kljub neprijetnostim: biti potrpežljiv s pacienti; mati je bila zelo potrpežljiva z otroki // ki vztrajno, brez nejevolje dela zlasti kaj neprijetnega, dolgotrajnega: prijazna in potrpežljiva gospodinja / potrpežljivo čakanje; potrpežljivo delo vzgojiteljev / s potrpežljivo vztrajnostnjo je prebiral zapiske potrpežljívo prisl.:
potrpežljivo ga je čakala; potrpežljivo poslušati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
potrpežljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ bolnik; biti ~; potrpežljiv z/s kom/čim ~ z otrokipotrpežljívost -i ž, pojm. (í) privzgojiti si ~; poslušati s ~jo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
potrpežljív -a -o
prid. ki prenaša kaj neprijetnega, neugodnega brez izražanja nejevolje SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
potrpežljív Frazemi s sestavino potrpežljív:
potrpežljív kàkor bôžja mást
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
potrpežljìv, -íva, adj. geduldig, duldsam; p. biti; potrpežljivo poslušati koga; p. je kakor angel, er hat eine Engelsgeduld, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
potrpežljiv -a prid. vztrajen, potrpežljiv:
Lazarus je bil poterpeshliu im. ed. m ǀ velik priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi im. ed. m dol. Iob ǀ Ta poterpeshliui im. ed. m dol. Job je gouril ǀ poterpeshliva im. ed. ž je bila Ruth ǀ skuſi uſta tiga poterpeshliviga rod. ed. m Joba je takorshnem shugal ǀ kadar en Guspud bi imel eniga hlapza ali deklo, inu de ta dua bi bila tiha, poterpeshliva im. dv. m ǀ je vuzhil ludy, de bi imeli poterpeshlivi im. mn. m biti ǀ bodite li poterpeshlive im. mn. ž v' uaſhijh reuah, inu v' terplejni ǀ shpegu teh poterpeshlivih rod. mn. ǀ v' mej poterpeshlivimy or. mn. ta ner poterpeshlivishi primer.> Job je bil poterpeshlivishi im. ed. m presež.> v' mej poterpeshlivimy ta ner poterpeshlivishi im. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
potrpežljiv ► pȯtr̥ˈpežl’iːf -pežˈl’iːva -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
potrpežljivo prislovPRIMERJAJ: potrpežljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
potrplìvi -a -o prid. potrpežljiv: Türhetös; potrplivi -a -o KOJ 1833, 178; ti potrpliv más bidti KAJ 1870, 85; potrplivi bojte kvſzejm KŠ 1754, 103
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
potrpljênje -a s (é) pripravljenost prenašati kaj neprijetnega, neugodnega brez izražanja nejevolje: občudovali so njegovo potrpljenje;
priporočati potrpljenje / naenkrat ga je potrpljenje minilo, mu je pošlo; izgubil je potrpljenje in začel kričati; ekspr. ko je to izvedel, je bilo njegovega potrpljenja konec // pripravljenost vztrajno, brez nejevolje delati zlasti kaj neprijetnega, dolgotrajnega: za to delo je treba dosti potrpljenja; če bo imel dovolj potrpljenja, bo knjigo prebral do konca / nima več potrpljenja in ne časa ukvarjati se s tem / kot vljudnostna fraza: hvala za potrpljenje; malo potrpljenja, takoj se vrnem
● ekspr. imej potrpljenje z njim bodi prizanesljiv do njegovih napak; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže potrpežljiv človek doživlja pogosto neprijetnosti, škodo; potrpljenje železna vrata prebije s potrpljenjem se dosti doseže
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
potrpljenje ► pȯtr̥pˈl’ẹːn’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
potrpljív -a -o prid. (ī í) star. potrpežljiv: bil je potrpljive narave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
potrpljìv, -íva, adj. = potrpežljiv, Mur.; langmüthig, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pretrpèti tudi preterpèti -ím dov. pretrpeti: nego leprai nakoliko moremo preterpeti SM 1747, 56; da bode mogao vſze ſzmrtne bolezni dobro volno pretrpeti KŠ 1754, 244; naj vſze nevoule ſztálno pretrpeti moremo KMK 1780, 31; Dáj nam I mirovno vſzenevoule v'zitki pretrpeti BKM 1789, 424; ſzproſzi meni miloscso, naj nevoule dobrovolno pretrpeti KM 1783, 83; Gotov szi bio ti vsze pretrpeti KAJ 1848, 223; Pokreipi me, da mirovno preterpim SM 1747, 56; Rad i sztrasno szmert pretrpim Za düse prijátela KAJ 1848, 221; Oh kak vnogo pretrpis BKM 1789, 203; Blá'zeni je on mou'z, ſteri ſzkü'závanye pretrpi KŠ 1754, 175; Za náſz vſzej ſzmrt pretrpi BKM 1789, 107; I ráj vsze pretrpi Z-mirovnim szrdczom KAJ 1848, 4; csi vsaloſzt opádnes volnojo pretrpi SM 1747, 89; Ka ne mores preobrnouti, ono mirovno pretrpi KM 1790, 16; I vſze nevoule pretrpmo BKM 1789, 296; hüdo tudi volno pretrpmo KOJ 1845, 105; Hüdo z-hüdim ne placsüjte, nego ono krotko pretrpte KM 1790, 70; Dugo 'siveli ne bodte, Edno malo pretrpite SŠ 1796, 153; trikrát ſzam ládje trtyé pretrpo KŠ 1771, 549; kai ſzi prekleſztvo moje, ino ſzmert mojo na tébe vzél, ino preterpo SM 1747, 52; tvoje 'saloſzti, ſtero ſzi na etom ſzvejti pretrpejla KM 1783, 82; je on kris preterpo SM 1747, 28; Sto je na etom ſzvejti vecs táksega pretrpo KŠ 1754, 10a; Ár je on ſzmrt pretrpo BKM 1789, 19; i raztrgávanye poiſtva vaſega ſzte zradoſztyov pretrpeli KŠ 1771, 690; Galileánczi ka ſzo tá pretrpeli KŠ 1771, 215 pretrpéči -a -e 1. znosen: ka ſzi ti náſz vu pretrpécsem zdrávji i méri gori obüdo KŠ 1754, 223 2. miren, potrpežljiv: tákse sztvári, steri pa szamo z-náraszom 'zivéjo, szo krotki, pretrpécsi AIP 1876, br. 5, 7 pretr̀pleni -a -o pretrpljen, prestan: Zgüba pri Várni tocskar pretrplena je Hunyadia podbádala KOJ 1848, 55; steri sze je povüpao tocskar za volo neszrecse pri Várni pretrplene Krála odsztaviti KOJ 1848, 58; nikaj ne pozábi tak tesko csemi cslovek, kak od hüdovolnih pretrpleno oszramotejnye KOJ 1845, 32; Tak da pôleg vnogo vihére pretrplenim rásztom rô'za cveté AIP 1876, br. 7, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pribíto Frazemi s sestavino pribíto:
drží kot pribíto,
kàj je kot pribíto
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sékati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z udarjanjem z ostrim predmetoma) delati kose, dele: ves dan so sekali drva;
sekati kamenje, les, šoto;
sekati meso b) delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: sekati drevje, grmovje / sekati v svojem gozdu; letos niso še nič sekali / sekati steljo, zelje c) odstranjevati: sekati veje z drevesa / upornikom so sekali glave; pren., ekspr. sekati korenine zla č) poškodovati: stroj seka blago 2. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: cesta seka reko;
do nesreče je prišlo tam, kjer se sekata cesta in železnica // biti speljan, voditi čez kaj sploh: pobočje sekajo steze / nova cesta seka kmetijo na dvoje / vodna gladina seka bok ladje 3. ekspr. prekinjati določeno stanje: svetloba seka temo / ostri žvižgi so sekali tišino 4. ekspr. udarjati, tolči: sekati s palicami;
orla sta se sekala s kljuni / dolge veje so ga sekale po obrazu / strele so sekale v drevesa / po tlaku sekajo okovani čevlji / s puškami so sekali po sovražniku streljali na sovražnika; pren. govornikove besede so sekale po poslušalcih 5. pog., ekspr., v zvezi z jo iti, hoditi: kam jo pa sekaš;
sekati jo peš 6. pog., ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga ne boš nehal sekati, boš kaznovan / žena mu ga seka
● ekspr. nihalo ure je grozeče sekalo udarjalo, bilo; ekspr. sekati besede, stavke izgovarjati besede, stavke z ostrimi premori; pog. z avtom sekati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. brenclji so neusmiljeno sekali pikali
♦ etn. sekati pirhe, pomaranče metati v pirhe, pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje; geom. premica seka krog; gozd. sekati na golo tako, da ne ostane nobeno drevosékati se
trgati se po pregibih: blago, svila se seka
● ekspr. zakaj se ljudje koljejo in sekajo pobijajo, morijo
sékan -a -o:
spregovoril je s sekanim glasom; sekana polena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Si res »na slabem glasu«, če si hripav?Včasih slišim, da kdo opiše izgubo glasu ali pa močno hripavost z metaforo, da je na slabem glasu. Je to napaka ali drug pomen frazema v zvezi z izgubo dobrega slovesa, spoštovanja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
strpljív -a -o prid. (ī í) star. 1. strpen: strpljiv človek;
biti strpljiv do drugih 2. potrpežljiv: strpljivi gostje strpljívo prisl.:
strpljivo čakati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
svetníški -a -o prid.(ȋ) nanašajoč se na svetníke: svetniški kipi;
svetniški življenjepis / svetniški sij svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov / svetniško potrpljenje svetníško prisl.:
živeti svetniško; svetniško potrpežljiv človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
svetníško primer. prisl. (ȋ) ~ živeti; poud. ~ potrpežljiv |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tèmveč tudi temvèč drugi del prir. vez. (ȅ; ȅ)
1. protiv. ne — temveč ver. Ne vpelji nas v skušnjavo, ~ reši nas hudega
2. stopnj. ne samo/le — temveč tudi Ni je samo užalil, ~ tudi udaril; Je ne le odločen, ~ tudi izredno potrpežljiv človek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tȋh tíha prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
trpẹ́ti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
trplìv tudi terplìv -a -o prid. potrpežljiv: Jesus, ki ſzi tak terpliv bil SM 1747, 70; Ocsa milosztiven, dugo trplivi KM 1783, 24; Lübeznoſzt je trpliva KŠ 1771, 516; Opomina I. na trplivo ſztálnoſzt KŠ 1771, 694; jeli trplivi bodemo KŠ 1754, 173; trplivi bojdte kvſzejm KŠ 1771, 622
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
trplìven -vna -o prid. potrpežljiv: Türelmes, trpliven -a -o AIN 1876, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tŕska2 -e stil. trskà -è ž (ŕ; ȁ ȅ) 1. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa: pri sekanju, tesanju letijo trske;
podkuriti s trskami;
trske in iveri / nacepiti trske; klati polena v trske; suh je kot trska / pazi, da se ti ne zadre kaka trska v roko, za noht iver / ekspr. razbiti vrata v trske
● ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele zelo; tako je potrpežljiv, da bi lahko trske na njem cepil da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. letalo je šlo v trske se je razbilo// nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati trsko; svetiti s trsko; goreča smolna trska 2. ekspr. zelo suh človek: toliko pojé, pa je taka trska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zbirálec -lca [zbirau̯ca tudi zbiralca] m (ȃ) 1. kdor kaj zbira: potrpežljiv in natančen zbiralec gradiva;
ekspr. zbiralec novic / zbiralec starega železa / zbiralec podpisov / veliko teh slik je pri zbiralcih umetnin; strasten zbiralec knjig, znamk / zbiralci ljudskih pesmi 2. zbiralnik: zbiralec za vodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zícleder Frazemi s sestavino zícleder:
iméti zícleder,
ne iméti zícledra
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
želódec Frazemi s sestavino želódec:
bíti kómu v želódcu,
iméti dóber želódec,
iméti kóga/kàj v želódcu,
iméti véčje očí kot želódec,
láčen, da kómu pájki prédejo po želódcu,
láčen, da se déla kómu pajčevína po želódcu,
láčen, da se v želódec vídi,
na prázen želódec,
ne iméti [dóbrega] želódca,
obležáti kómu v želódcu,
píti na prázen želódec,
v želódcu je kàj obležálo kómu,
v želódcu krúli kómu,
želódec krúli kómu,
želódec se obráča kómu,
želódec se obŕne kómu,
želódec se ogláša [kómu],
želódec se vzdígne kómu,
želódec se vzdigúje kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
živál -i [živau̯] ž (ȃ) 1. bitje, ki se hrani z organskimi snovmi, ima čutila in se navadno lahko premika: žival napade, se pase, pogine;
gojiti, pariti, udomačiti živali;
lov. žarg. položiti žival na dlako ustreliti jo;
dolgodlaka, krotka, škodljiva, velika žival;
žival z dolgim repom;
čreda živali;
trpi kot žival zelo / divje, domače živali; jamska, morska žival; male živali hišni ljubljenčki; klavna, molzna, plemenska, vprežna žival; mesojeda, rastlinojeda žival; sveta žival; ekspr. kralj živali lev / v različnih religijah daritvena žival; v muslimanskem in judovskem okolju nečista žival / mesar razkosa žival truplo zaklane živali / človek je žival, ki misli in govori
♦ agr. dobro izkrvavela žival ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri; pitovna žival; biol. določiti žival po značilnostih ugotoviti njeno sistematsko pripadnost; dvospolna, enospolna žival; enocelične, mnogocelične živali; nižje živali nevretenčarji; lov. odstreliti bolne, stare živali; lovna žival; med. poskusna žival; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; nadgrajena žival ki ima zadnji del hrbta višji od sprednjega; zool. žival bitje, ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih, iz celic brez trdne stene, sposobno čutenja, premikanja; hladnokrvna, mrzlokrvna, toplokrvna žival; lihoprsta žival // ed., ekspr. več živali, živali: vsa žival v hlevu je bila mirna / gozdna žival je prilezla iz skrivališč 2. igrača, ki predstavlja žival: v trgovini z igračami kupiti kakšno žival;
gumijasta, plišasta žival;
žival iz plastike 3. ekspr. bitje, ki ne čustvuje, misli: takega trpljenja še žival ne bi prenesla;
za nekatere ljudi so bili delavci samo živali;
ravnati s kom kot z živaljo // bitje, katerega življenje in ravnanje določajo telesne potrebe, nagoni: človek je včasih žival / v ljudeh je veliko živali imajo veliko lastnosti, značilnih za živali / moški so včasih pohotne živali / kot psovka ti žival nesramna 4. ekspr. surov, hudoben človek, zlasti moški: užalili so ga in ta žival jih je hotela kar postreliti / kot psovka o ti žival, kar na cesti si jih pustil 5. ekspr. zelo delaven, potrpežljiv človek, zlasti ženska: ta žival se bo še pretegnila / uboga žival, kako se trudiš 6. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da je osebek tak, kot ga določa prilastek: njegova žena je mlada in prijazna žival / on je pomembna žival ima pomemben položaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.