klapoúšiti -im nedov. (ú ȗ) ekspr. - 1. migati s (klapastimi) ušesi: mladi voli so se slinili, stezali vrat in klapoušili
- 2. potrto, pobito hoditi: kakor bolan maček je klapoušil okoli hiše
ponigláviti -im nedov. (á ȃ) knjiž., redko biti žalosten, potrt: po vsakem takem pogovoru je še bolj poniglavil / »Tudi to upanje se mi je odkrhnilo!« je poniglavil proti domu (I. Zorec) potrto šel, hodil
potréti -trèm tudi -tárem dov., potrì potríte; potŕl (ẹ́ ȅ, á) - 1. drugega za drugim streti: potreti jajca, orehe / potreti kozarce
// polomiti, pokvariti: potreti voz; otroku so se potrle vse igrače; kolo se je potrlo - 2. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: bolezen ga je potrla; novica jo je zelo potrla; s svojim govorjenjem jih je potrla / mesto je potrla huda nesreča
● ekspr. vse kosti mu bo potrl zelo ga bo pretepel; ekspr. delo ga je popolnoma potrlo zelo utrudilo
potŕt -a -o: potrt obraz; potrta kolesa; potrt do solz; prisl.: potrto se držati; potrto ga je gledala