húliti se -im se nedov. (ú ū) pritajeno, sključeno hoditi: lisica se huli okrog kokošnjaka / tesno stisnjen k zemji se huli proti vasi; pren. mrak se je hulil v vežo
// ekspr. neodkrito, potuhnjeno se vesti: zmeraj se huli, nikoli ne pogleda v oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

poniglávost in poníglavost -i ž (ā; ī) knjiž. lastnost potuhnjenega, hinavskega človeka: niso ga marali zaradi njegove poniglavosti / to je naredil iz otroške poniglavosti nagajivosti, navihanosti
// pisatelj prikazuje moralno poniglavost takratne družbe izprijenost, pokvarjenost
// potuhnjeno, hinavsko dejanje: tovariši so naredili hudo poniglavost; odpustil ji je vse njene poniglavosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

potúhniti se -em se dov. (ú ȗnav. ekspr.  
  1. 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: potuhnili so se in čakali pomoči; potuhniti se v jarek, travo / potuhnil se je pred ljudmi; pren. žalost v njej se je potuhnila
  2. 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ljudje, ki jim je zaupal, so se sedaj potuhnili; nasprotniki so se potuhnili / potuhnil se je vase postal je neodkrit, neiskren
    ● 
    ekspr. otrok se je potuhnil, mati pa je mislila, da spi se je naredil, da spi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

prismúkati -am tudi -smúčem dov. (ú) ekspr. neslišno, neopazno priti: izza drevesa je prismukala lisica; potuhnjeno se je prismukal pod okno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

splazíti se in spláziti se -im se, in spláziti se -im se dov. (ī á ȃ; á ȃ) plazeč se priti kam: maček se je splazil v shrambo / otrok se je po kolenih splazil v zavetje / splaziti se skozi grmovje
// ekspr. neslišno, neopazno
  1. a) priti: splaziti se v hišo; po prstih se je splazila k vratom; splazil se je skozi okno kot tat
  2. b) oditi: tiho se je splazil od doma; potuhnjeno so se splazili s senika; prim. izplaziti se

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

tehíniti -im [təhnedov. (í ȋ) nar. zahodno potuhnjeno se vesti, pritajevati se: mrmral je nad neposlušnimi ljudmi, ki tehinijo; kaj se tehiniš, povej

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

tiholáziti -im nedov. (á ȃknjiž., ekspr.  
  1. 1. tiho hoditi: tiholazil je kot tat, da je ne bi prebudil
  2. 2. neodkrito, potuhnjeno se vesti ali govoriti: tiholazil je, da bi se ji prikupil; pred nami ti ni treba tiholaziti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Število zadetkov: 7