bobnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove
Sod /čudno/ bobni.
1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

brnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove
Filmske kamere /dolgo, enolično, glasno/ brnijo.
1.1.
dajati močne tresoče glasove
(V moji glavi) brni.
2.
kaj brneč premikati se na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Avto brni po cesti.
3.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) brnijo po celi hali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

cvetéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kaj imeti cvete
Ta vrtnica cveti /rdeče/.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti, kazati zdrav, lep videz
Ta fant letos /vidno/ cveti.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti uspeh
Mesto je /gospodarsko in turistično/ cvetelo.
4.
čustvenostno, preneseno kaj biti v stanju razpadanja
Rokavi in sploh obleke so začeli cveteti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

končáti se -ám se dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)
1.
kaj nazadnje imeti konec
Tekma se je končala pozno.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nazadnje biti pri/na/v/ob/na čem / pod/nad/pred/med čim / kje / kdaj
Tu se travnik konča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

pôzno
  1. na koncu načrtovanega časa, roka
    • pozno česa, kdaj
    • , pozno v/na kaj, kdaj, kam
    • , pozno v/na čem, kdaj, kje
    • , pozno za kaj/koga
    • , najpozneje do česa, do kdaj
    • , pozno po čem, kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ropotáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročati močne, kratke glasove
V vinogradu ropota klopotec.
1.1.
dajati močne, kratke glasove
(Na podstrešju) ropota.
2.
kaj ropotajoč premikati se v/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vlak redno ropota skozi predor.
3.
slabšalno kdo/kaj izražati nejevoljo zaradi koga/česa / čez/na koga/kaj / o kom/čem / nad kom/čim
Spet (jim) ropota zaradi otrokove neubogljivosti.
4.
iz narodopisja kdo/kaj povzročati močne kratke glasove za kaj
Navada je bila ropotati (jim) za god na različne naprave in instrumente.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

spáti spím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti
Nekateri so spali, drugi pa bedeli.
1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi počitka
Vsak dan spi /do osmih/.
2.
kdo/kaj imeti prostor sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
Spijo kar na prostem, na tleh.
3.
čustvenostno kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven, ne sodelovati
Mladina ni organizirana, spi.
4.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še spi.
4.1.
kdo/kaj biti pokopan kje / v čem
Rad bi spal v domači zemlji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

šuméti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati neizrazite, nezveneče glasove
Papir na podstrešju /čudno/ šumi.
1.1.
dajati neizrazite, nezveneče glasove
(V moji glavi) šumi /kot v panju/.
2.
kaj šumeč premikati se v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka /zelo hrupno/ šumi čez jez.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj povzročati šumenju podobne glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Na celi poti so (ji) šumeli gozdovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

veseljáčiti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) ravnanja
kdo/kaj lahkotno zabavati se
/S prijatelji/ je veseljačil (pozno v noč).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

začéti -čnèm dovršni glagol, fazni glagol (začetnosti), v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj naprej narediti kaj / s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Začel je delati/peti/govoriti.
1.1.

Spet je začel.
2.
kdo/kaj na začetku narediti kaj s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Predsednik začne zborovanje z nagovorom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

začéti se -čnèm se dovršni glagol, fazni (dogodkovni/procesni) glagol (začetnosti)
1.
v pomožniški vlogi kaj najprej biti kdaj / kje
Obiranje se je začelo pozno.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj najprej biti kdaj / kje
Cesta se začne tam, pod hribom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

zagovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj z govorjenjem zadržati se pri kom/čem / pred/s kom/čim / kje / kdaj
Zagovorila se je pri sosedi, potem pa še s prijateljico.
2.
kdo/kaj nehote povedati kaj ‘kar se ne namerava’
Zgovoril se je, da je bil zraven.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

zaigráti se -ám se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj predolgo zadržati se pri/po/na/v kom/čem / za/med/s kom/čim / kje
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ zaigrala s svojim bratcem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

zvoníti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj povzročati močne zveneče glasove pri udarjanju kemblja
Zvon /dolgo, enolično, glasno, otožno/ zvoni.
1.1.
dajati močne zveneče glasove
(V zvoniku) zvoni.
2.
kaj dajati zveneče, brneče glasove kot signal
Budilka /neprestano/ zvoni.
3.
kdo/kaj z zvonenjem naznanjati k/h komu/čemu / kaj
Zvonili so h kosilu.
4.
kdo/kaj dajati zvonjenju podoben glas
/Iz protesta/ so zvonili (z žlicami in ključi).
5.
iz lovstva kaj oglašati se z močnimi zvene čim i glasovi kot signal
Pes zvoni.
6.
iz religije kdo/kaj z zvonenjem naznanjati k/h komu/čemu / kaj
Zvoni(jo) avemarijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

Število zadetkov: 14