- organizirana dejavnost s ciljem
- akcija za kaj/koga
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim/kom, kako
- , akcija proti čemu
- vojaška operacija
- akcije za kaj
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim/kom
- , akcija proti komu/čemu
- cenovno ugodnejša ponudba
- akcija za kaj
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dodati čemu prijeten, plemenit vonj: aromatizirati pijačo; aromatizirati domači tobak / aromatizirati pralni prašek
- aromatizíran -a -o:
aromatizirano vino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Pijačo so aromatizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
Otroci barvajo risbice.
Barvali so histološki preparat.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
farm. rumen prašek, ki pospešuje celjenje manjših ran na koži:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Ali je prav domač pralni prašek ali domači pralni prašek? Kaj pa domač/kupljenjogurt ali domači /kupljenijogurt?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
1. 'dejanje' dogódek, prispévek
2. 'rezultat dejanja' cúrek, izvléček, ostánek
3. člov. 'nosilec lastnosti' četvérček, dvójček, ljúbček
4. 'nedoraslo bitje, mladič' člov. fántek; živ. medvédek, prašíček
5. 'manjšalnost' dómek, gríček, gúmbek
6. člov. 'manjšalnost, ljubkovalnost' bedáček, čŕnček, edínček; nečlov. bôbek, grôbek
7. člov. 'slabšalnost' človéček, zdravníček, oficírček
8. 'snov' prášek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
- 1. iz botanike rastlina z aromatično, ingverju podobno koreniko ostrega okusa, po izvoru iz Azije; Alpinia, Boesenbergia rotunda, Kaempferia galanga SINONIMI: galangal
- 1.1 korenika te rastline kot začimba SINONIMI: galangal
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bolečine v glavi: večkrat ima glavobol; skrbi mu povzročajo glavobol; zbudil se je s težkim glavobolom; prašek proti glavobolu; pren. pogosti nemiri so povzročali voditeljem hud glavobol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Katera od zvez je ustreznejša?
Objavil je oglas o pomoči na domu.Objavil je oglas za pomoč na domu.
Je mogoče, da sta ustrezni obe, le da imata različen pomen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nanašajoč se na kari: karijev prah, prašek; karijev riž; karijeva juha, omaka / najraje ima karijeve jedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ki povzroča kihanje: vzel je kihalni prašek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nanašajoč se na kinin: kininova skorja / kininov prašek; kininovo mazilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kombinírani -a -o (ȋ) ~ pouk; lekar. ~ prašek
kombiníranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
1. delati, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestavljati, združevati: pri gradnji hiše je kombiniral les in kamen; v repertoarju kombinirajo klasična dela z modernimi / sive športne hlače kombinira s karirastim jopičem oblači, nosi skupaj / barve zna lepo kombinirati
// sestavljati, delati: iz starih igrač kombinira nove
2. nav. ekspr. izbirati in združevati več možnosti za rešitev česa: kombinira na vse načine, izhoda pa ne najde / kombiniral je, kako bi denar najkoristneje uporabil razmišljal, preudarjal / o tem ne vedo nič gotovega, samo kombinirajo ugibajo, domnevajo
- kombiníran -a -o
1. deležnik od kombinirati: lepo kombinirane barve
2. narejen tako, da se lahko uporablja za različne namene, opravljanje različnih del: radio, kombiniran z gramofonom / kombinirana proizvodnja električne in toplotne energije / kombinirani otroški voziček otroški voziček s pripravama ali za ležanje ali za sedenje; kombinirane klešče klešče s ploščatimi in nekoliko priostrenimi čeljustmi; kombinirano škropljenje sadnega drevja škropljenje proti več škodljivcem hkrati
♦ agr. kombinirano gnojilo gnojilo, ki vsebuje več hranilnih elementov; farm. kombinirani prašek zdravilo proti glavobolu, ki sestoji iz različnih zdravilnih praškov; navt. kombinirana ladja ladja, ki ima ob bokih vgrajene tanke za tekoči, v sredini pa skladišča za razsuti tovor; šol. kombinirani oddelek oddelek, v katerem so učenci dveh ali več razredov, letnikov; kombinirani pouk pouk dveh ali več razredov hkrati z izmeničnim posrednim in neposrednim poučevanjem posameznega razreda ali več razredov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nanašajoč se na konzerviranje: konzervirni prašek; konzervirno sredstvo za kože
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
konzervírni -a -o (ȋ) ~ prašek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
1. dajanje (dela) telesa v določeno tekočino, sipko snov zaradi zdravljenja, krepitve: po kopeli se dobro počuti; ozebline je pregnal z izmeničnimi kopelmi v mrzli in vroči vodi; kopeli v morju / zdravnik mu je predpisal kopeli / mrzla, topla kopel; sedeča kopel v sedežni kopalni kadi; zdravljenje z morskimi, peščenimi kopelmi
// s prilastkom izpostavljanje (dela) telesa delovanju zraka, sonca, pare zaradi zdravljenja, krepitve: pripraviti parno kopel; sončna, zračna kopel
● vznes. prišel je iz krvave kopeli hudega, težkega boja
2. zastar. toplice, zdravilišče: ženo in otroka je poslal v kopel; zelo obiskana kopel / palače s kopelmi kopališči
♦ agr. peščena, prašna kopel v pesku, prahu, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; fot. kopel kemična raztopina za razvijanje filma; fiksirna kopel v kateri se kemično odstrani za svetlobo občutljiva snov z neosvetljenih delov filma; razvijalna kopel v kateri se s pomočjo kemikalij razvijajo osvetljeni deli filma; kem. kopel navadno tekočina, v kateri se s potapljanjem kemično in fizikalno obdelujejo trdne snovi, ali tak postopek; med. blatna kopel; teh. elektrolitna kopel ki vsebuje elektrolit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
1. rastlina, katere posušene in zdrobljene korenine se uporabljajo v prehrambene in zdravilne namene, po izvoru iz Azije: korenine kurkume
2. živo rumen začimbni prašek, ki ga pridobivajo iz oranžne korenine te rastline: med kuhanjem dodati kurkumo; žlička kurkume
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ki se da (z)močiti, (raz)topiti: sredstvo uporabljamo kot prašivo in močljiv prašek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
- 1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
- 1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
- 2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
1. škodljive, nadležne žuželke: uničevati mrčes; mrčes na gnojišču; leglo mrčesa / prašek proti mrčesu
// zastar. žuželke: v travi se oglašajo murni in drug mrčes
// ekspr. bolhe, uši, stenice2: ali imajo kaznjenci kaj mrčesa; obiral je mrčes z obleke
2. nizko ničvredni, škodljivi ljudje: tatinski mrčes
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nanašajoč se na mrčes: mrčesna nadloga / mrčesni prašek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
mrčésni -a -o (ẹ̑) ~ prašek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
gastr., v zvezi pecilni prašek sredstvo za rahljanje testa: zavitek pecilnega praška
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pecílni -a -o (ȋ) ~ prašek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku / peščeni filter filter, napolnjen s peskom
2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve
♦ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa
- peščéno prisl.:
peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
I. z mestnikom
- 1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
- 1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
- 1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
- 1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
- 1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
- 2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
- 3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
- 3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
- 3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
- 4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
- 4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
- 5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
- 5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
- 6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
- 6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
- 7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
- 8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
- 9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom
- 1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
- 2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
- 1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom
- 1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pomirjeválni -a -o (ȃ) ~ prašek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
namenjen za pomivanje: pomivalne krpe; pomivalna posoda / pomivalni prašek; pomivalni stroj; pomivalna miza; pomivalno korito
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
farm. ki pospešuje potenje: potilni čaj, prašek
♦ med. potilna kopel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nanašajoč se na pranje: pralni postopek / pralna sredstva / pralni prašek; pralni stroj; pralno milo / pralna steza prostor za avtomatsko pranje avtomobilov
// ki se da prati: pralna obleka; pralne zavese; to blago je pralno / pralne tapete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
1. navadno s prilastkom izdelek iz določenih snovi v obliki zelo drobnih suhih delcev: v kozarec je stresla bel prašek / pralni prašek; prašek proti mrčesu
♦ gastr. pecilni prašek sredstvo za rahljanje testa; kem. kromov prašek
2. farm. zdravilo v obliki zelo drobnih suhih delcev: praški in tablete / kombinirani prašek zdravilo proti glavobolu, ki sestoji iz različnih zdravilnih praškov / zdravilni prašek
3. ekspr. zelo droben suh delec snovi v zraku, na predmetih, stvareh: vsak prašek sproti pobriše
● ekspr. niti praška moke nimam več prav nič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nanašajoč se na prah: prašna plast / prašni delci
♦ agr. prašna kopel kopel v prahu, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; bot. prašni cvet cvet, ki ima samo prašnike; prašna nit prašnična nit; prašna vrečica pelodna vrečica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
preveč oster: nož je preoster predmet za otroke / ta prašek je za pomivanje občutljive posode preoster / izgovoril je preostro besedo; prisodili so ji preostro kazen; v časopisu so objavili preostro kritiko njegove najnovejše drame / njegov oče je preoster človek; ne bodi preoster z njim / ekspr. ima preoster glas, da bi bil lep / zaradi preostrega mraza ni odšel na sprehod prehudega / to podnebje je zanj preostro / ovinek je bil preoster, da bi ga lahko prevozil s tako hitrostjo / njene črte, poteze na obrazu so preostre
● evfem. njegov sluh ni preoster oster
- preóstro in preostró tudi preôstro prisl.:
preostro govoriti; nikar ne sodite preostro mojih dejanj; nekateri vozniki preostro zavijajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nadomeščanje tekočine v izsušenem organizmu: načini rehidracije; izboljšana presnova po rehidraciji; napitek, prašek, raztopina glukoze za rehidracijo; dehidracija in rehidracija / oralna rehidracija / rehidracija po treningu, vadbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nanašajoč se na rehidracijo: rehidracijski prašek, pripravek; rehidracijska raztopina, tekočina; peroralna rehidracijska sol; rehidracijsko sredstvo / rehidracijsko zdravljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
- opozarjanje
- reklama za kaj
- , reklama o čem
- , reklama na čem, kje
- , reklama pred čim/kom, kdaj
- reklama za
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
I.
1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja
a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: na sliki se ni prepoznal, ni prepoznal niti sebe; narediti si hišo; s tem škodujejo le sebi; morala si je priznati, da ji je bila predstava všeč; predlagal je tudi sebe; ustrelil je njo, potem še sebe / pazi, da si ne raztrgaš obleke, zlomiš roke
b) s predlogi se rabi daljša oblika: okrog sebe je videl same neprijazne obraze; poleg sebe ni želela imeti nikogar; pritisniti koga k sebi; obrnil je cev proti sebi; vedno misli samo na sebe; o sebi ni rada govorila; pred seboj so gnali ujetnike / vsak pri sebi dobro ve, kaj mora storiti; pri sebi nisem imel dovolj denarja; ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav; pred seboj so imeli še ves dan, še dolgo pot / dežnik nosi vedno s seboj; vzemite me s seboj; zaklenite vrata za seboj / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: posadila sva otroka na stol medse; spet se jezi nase; spraviti koga podse / vase zaljubljen človek; je bolj zaprt vase; vse so obdržali zase
c) pri prehodnih glagolih, navadno v krajši obliki: gledati se v ogledalu; hraniti se, pohvaliti se, tolažiti se; se redno umivaš? / dekle se že vidi kot nevesta / naročiti si steklenico piva; tega si nikoli ne odpustim / greti se ob peči; skrivati se / namučiti se, razigrati se / elipt.: če se že moraš počesati, pa se; se kaj spoznaš na elektriko? Malo se
2. v zvezi s sam poudarja odnos do osebka
a) v nepredložni zvezi: niti z besedo ne omeni samega ali sam sebe; samemu ali sam sebi se je zdel zelo pogumen; samemu sebi ni imel kaj očitati; zaradi hrupa ni slišala niti same ali sama sebe / bilo jo je sram same sebe; ekspr. ta umetnost je sama sebi namen
b) v predložni zvezi: biti kritičen do samega sebe; norčevati se iz samega sebe; zaupanje v samega sebe, star. v sebe samega; zmaga nad samim seboj; biti nezadovoljen s samim seboj / pesem sama na sebi ni dosti vredna; okoliščine same po sebi niso ugodne / sklenil je sam pri sebi, da ostane; ekspr. nehaj se pretvarjati, saj smo sami med seboj / zdaj je verjel sam vase; hiša stoji sama zase; publ. to dejstvo samo zase govori o njihovih sposobnostih
3. v zvezi s sam poudarja, da se kaj (z)godi brez zunanje spodbude, vpliva: vrata so se odprla sama od sebe; sam od sebe sem jim povedal; solze so ji kar same od sebe prišle v oči; vse se je uredilo kar samo od sebe / to se razume samo po sebi
4. izraža obojestransko, vzajemno dejavnost osebkov: vedno so se dražili; sestre se obiskujejo bolj poredko; kmalu se bosta poročila; sosedje se prepirajo; kdaj se vidiva / bojevati se, dogovoriti se s kom; mlad se je oženil; pozdraviti se, srečati se s kom; stepel se je s sošolcem; dopisovati si, mežikati si, seči si v roke; kot brata sva si / okrepljen: posvetovati se med seboj; stvari se med seboj niso dale uskladiti / med seboj sprijeti deli
● ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; vsak človek je sebe vreden vsak človek zasluži spoštovanje; ekspr. kar sebi pripiši sam si kriv; ekspr. s sebi lastno zavzetostjo se je lotil dela z zavzetostjo, ki je značilna zanj; ekspr. danes je sam sebi v nadlego je slabe volje, nerazpoložen; pozabljati samega sebe, nase biti nesebičen; ekspr. prekositi samega sebe biti boljši, uspešnejši, kot se pričakuje; ta pa ne da, pog. ne pusti do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; ekspr. otrok je ves iz sebe zmeden, prestrašen; pog., ekspr. niti besede ni spravil iz sebe, dal od sebe prav ničesar ni rekel; publ. odbor izvoli predsednika izmed sebe med svojimi člani; ekspr. s svojim ravnanjem je pahnil obe hčeri od sebe odvrnil, odgnal; ekspr. zmeraj mora imeti koga okoli sebe v bližini; vedno hoče imeti družbo; k sebi klic živini na levo; priti k sebi pog. čelo so mu močili z vodo, da bi prišel k sebi se zavedel; pog. ko so ji dali jesti in piti, je prišla k sebi si je opomogla; pog. odkar ga ni videla, je prišel precej k sebi si je izboljšal gospodarski položaj; se je zredil; pog. vzeti k sebi na svoj dom; ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi; pog. nimam kaj nase dati obleči; pog. položiti roko nase narediti samomor; pog. ta vojskovodja je spravil pol Evrope podse osvojil, si podredil; ekspr. poglej vase in mi odgovori, če je to pošteno presodi po vesti; ekspr. ne more spraviti niti grižljaja vase (po)jesti; klicati vsakega zase posebej; obdržati zase, v sebi ne povedati, ne zaupati drugemu; ekspr. ti svoje nasvete kar zase obdrži nočem tvojih nasvetov; ekspr. vsi ga hvalijo, sam zase pa mislim, da tega ne zasluži poudarja osebni odnos, nasprotje; publ. v tej disciplini so bili naši tekmovalci razred zase precej boljši od drugih; druge soditi po sebi izraža merilo, vzor pri posnemanju, poustvarjanju; pog. biti pri sebi zavedati se; biti krepek; knjiž. čutijo se oropani, osiromašeni, ne sami pri sebi nesamostojni, negotovi; tega se ne da naučiti, to mora imeti človek v sebi prirojeno; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; ekspr. podreti mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; pog. vsak ima kaj nad seboj skrbi, težave, slabo vest zaradi česa; ekspr. izgubiti oblast nad seboj ne moči se obvladati; pog. pod seboj ima pet delavcev vodi pet delavcev; ni si bil na jasnem sam s seboj ni vedel, kakšen je, kaj v resnici hoče; ekspr. obračunati s samim seboj kritično presoditi svoje delo, življenje; vznes. skrivnost je odnesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. za seboj ima ves kolektiv ves kolektiv se strinja z njim in ga podpira pri delovanju; preg. vsak je sebi najbližji vsak poskrbi najprej zase
II. se kot morfem
1. nastopa pri glagolih
a) ki brez tega morfema ne obstajajo: bahati se, bati se, bojevati se, kujati se, lotiti se česa, ozirati se, smejati se, usesti se, zavedati se, znebiti se / potiti se; zdi se mi, da vem / bleščati (se), jokati (se), lagati (se); oddahniti se in oddahniti si
b) ki so tvorjeni iz nedovršnikov s predpono in s tem morfemom: izdišati se; načakati se, nahoditi se, naigrati se, najesti se; prenajesti se; razgovoriti se
2. 3. os. ed. za izražanje dejanja s splošnim, nedoločenim osebkom: govori se, da bo on postal direktor; o tem se danes veliko piše
// za izražanje pogostne uresničitve, možnosti dejanja: tu se gre na Triglav; po tej poti se pride v vas / tam se dobro je, živi / tu se ne sme kaditi / tako se bere v starih knjigah je zapisano
3. za izražanje neprehodnosti dejanja, ki ga osebek ni deležen po lastni volji: izgubil se je v gozdu; ubil se je v gorah; udariti se / steklenica se je razbila
4. za izražanje trpnega načina:
a) tu se dobijo ribe; otava se kosi v avgustu; trgovine se odprejo ob osmih; taka stvar se ne pove naglas; blago se dobro prodaja; hiša se že zida / vzame se bela moka, pecilni prašek, sladkor / dojenček se kopa v banji; planinec, neprav. planinca se pogreša že dva dni planinca pogrešajo / rodil sem se 11. oktobra
b) večkrat se najde kaj koristnega; nič se ne ve / brat, to se pravi, najbližji sorodnik; naredi, kar se da
5. za izražanje brezosebnosti: dani se, jasni se; od napora se ji megli pred očmi / pokazalo se je, da ima prav
6. nav. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez volje, hotenja osebka: kolca se mi; zdeha se mi / kar samo se mu smeje / hoče se mi spati (nekoliko) sem zaspan / želodec se mi obrača, če vidim kri slabo mi je, na bruhanje mi gre
III. si kot morfem
1. nastopa pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo, navadno za izražanje rahle osebne prizadetosti: drzniti si, opomoči si / prizadevati si / oddahniti si, odpočiti si
2. ekspr. za izražanje osebne, čustvene udeležbe pri dejanju: naj si vzame, kolikor hoče / peti si, žvižgati si / kdo bi si mislil kaj takega; ne morem si kaj, da ne bi ugovarjal; dajati si opravka z vrtom ukvarjati se
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: sipati moko v skledo; sipati žito v vrečo / sipati čokolado v mleko / sipati zrnje kokošim trositi
2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim; posipati: sipati cesto s peskom / sipati sladkor po potici / sipati prašek na rano
3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: veter je sipal porumenelo listje na zemljo; vodomet sipa vodo v zrak / strojnice sipajo ogenj na vse strani; na hišo so se sipale bombe / žareče železo sipa iskre; sonce je sipalo žarke skozi okna / jezno je sipal bliske iz oči
// z glagolskim samostalnikom dajati kaj v večji količini: jesen je sipala svoje sadove / njene dlani so sipale dobroto
// veliko, hitro govoriti, kar izraža samostalnik: sipal je očitke, vprašanja na vse strani / besede je kar sipala iz ust / brezoseb. to ni res, se je sipalo iz njega
4. ekspr. gosto in na drobno padati: začel je sipati dež; sneg se sipa iz oblakov / brezoseb. začelo je sipati (sneg) snežiti
● knjiž. blisk sipa ogenj v gozdove povzroča gozdne požare; sipati komu pesek v oči metati komu pesek v oči; ekspr. spet sipa denar razsipava, zapravlja; sipati odgovore iz rokava stresati odgovore iz rokava
- sípati se
1. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek se sipa; ob vrtanju rova se je zemlja sproti sipala
2. ekspr. drug za drugim hitro prihajati: delavci so se sipali na dvorišče / slabe novice so se kar sipale
● knjiž. listi se že sipajo odpadajo, se usipajo; knjiž. sipati se s pepelom posipati se s pepelom
- sipajóč -a -e:
sipajoč kletvice, je odšel; nenehno sipajoča se vprašanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pridevnik od sirilo: sirilni prašek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sirílni -a -o (ȋ) ~ prašek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
- tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute
ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej ↑siriti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ki povzroča srbenje: srbljiv prašek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sulfonamídni -a -o (ȋ) ~ prašek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nižje pog. prah, prašek: potresti štupo po krompirju / posuti vneto kožo s štupo s posipom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
- 1. ki je v zvezi z vanilijo 1.; SINONIMI: vanilijev, vaniljev
- 1.1. ki je del vanilije 1.1.; SINONIMI: vanilijev, vaniljev
- 1.2. ki je iz vanilije 1.1. ali vsebuje vanilijo 1.1.; SINONIMI: vanilijev, vaniljev
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nanašajoč se na varjenje, spajanje: varilni postopek / varilna delavnica / varilni aparat; varilni prašek pomožni dodajni material pri varjenju; varilne rokavice varilske rokavice / varilni agregat; varilna elektroda taljiva elektroda, navadno z mineralno oblogo za obločno varjenje; netaljiva elektroda, navadno za uporovno varjenje; varilno jeklo varivo jeklo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Ali se pri nazivih artiklov Liverin forte in Linex forte z veliko začetnico piše le prva beseda ali tudi druga (forte)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
1. z mešanjem različnih snovi narediti: zamešati pijačo; zamešati testo za palačinke / zamešati žgance
2. z mešanjem spraviti kaj kam: zamešati pecilni prašek med moko; zamešati rozine v testo
3. narediti, da kaj pride med stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: svoje knjige je zamešal med njegove; telefonske linije so se zamešale / pog. dokumente je nekam zamešal založil
4. narediti, da kaj ni več razporejeno po določenem redu: zamešati slike
5. miselno združiti, povezati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: zamešati podatke; na izpitu je vse zamešal
6. knjiž. zmesti2, zbegati: s svojimi idejami je zamešal ljudi; ni se jim dal zamešati / ob nenadnem ropotu se je zamešal
● knjiž. zamešati komu načrte, račune preprečiti njegove načrte; knjiž. zamešati komu sled povzročiti, da ne ve, ali je prava ali ne; knjiž., ekspr. zamešal se je v gnečo šel je, skril se je
- zaméšan -a -o:
med seboj zamešani podatki, pojmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Navedel bom dva primera znamk, in sicer Philips in gorenje.
Zanima me, kako se pravilno zapiše imena znamk v povedih.
Philips je recimo v originalu (tudi logotipu ter na njihovih izdelkih) napisan z velikimi tiskanimi črkami. Ali je treba tudi v povedi, kadar omenjamo to znamko, zapisati to z velikimi tiskanimi črkami?
Primer: Kupil sem televizijo znamke PHILIPS.
Drugi primer pa je znamka gorenje. Tako kot pri Philipsu, se v originalu, logotipu in na izdelkih, naziv znamke piše z malo začetnico. Ali moramo tudi pri omembi te znamke v povedi uporabiti malo začetnico ali veliko?
Primer: Kupil sem hladilnik znamke gorenje.
Pa še eno vprašanje: Kako se pravilno zapišejo nazivi znamk v pridevniški obliki (npr. Philipsov TV,gorenjev hladilnik, Sparov pralni prašek, Fiatov avto itd.)? Primere v oklepaju sem napisal malo po svoje. Zanima me predvsem, ali je pri teh pridevnikih potrebna velika začetnica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
1. spremeniti smer svojega
a) gibanja: avtomobil, letalo, pešec nenadoma zavije; zaviti na križišču / zaviti okrog vogala
b) poteka: cesta, reka večkrat zavije
// s prislovnim določilom s spremembo svojega gibanja iti, se premakniti kam: avtobus zavije proti mestu; zaviti na kolovoz, v pristanišče; zaviti na levo, v levo / zaviti vstran; pren., ekspr. zaviti na kriva pota
// s prislovnim določilom s spremembo svojega poteka iti, se usmeriti kam: hodnik zavije na levo; železnica zavije v predor
2. ekspr., s prislovnim določilom spremeniti smer svojega gibanja z namenom priti vmes kam drugam: namesto da bi šel domov, je zavil k prijateljici, v gostilno / zaviti na klepet
3. narediti, povzročiti, da kaj v loku, krogu spremeni smer poteka: nekoliko zaviti cev; pes zavije rep / porogljivo zaviti usta / zaviti vrv okrog stebra / zaviti komu roko na enem koncu mu jo premakniti okrog vzdolžne osi
4. zaradi zaščite, zakritja dati kaj v kaj ploščatega, upogljivega tako, da je s tem obdano: zaviti blago, prašek; zaviti v celofan, papir / preden je začel brati, je knjigo zavil / zaviti otroka v odejo; zaviti se v rjuho / ekspr. zaviti se v plašč
// zaradi zaščite, zakritja tesno kaj obdati s čim ploščatim, upogljivim: zaviti rano s povojem; zaviti si glavo s šalom
5. ekspr., v zvezi z v povzročiti, da pride kaj v stanje, ki zmanjšuje, preprečuje vidljivost: nevihta je zavila mesto v temo; kolona se je zavila v oblak prahu
6. oglasiti se z močnim, zateglim, neenakomerno visokim glasom: pes je zavil, ko je zaslišal korake
// ekspr. dati zavijanju podobne glasove: sirene so predirljivo zavile / preh. sirena zavije alarmni znak
7. ekspr. povedati, izgovoriti besede, stavke z zateglimi, navadno narečnimi glasovnimi posebnostmi, značilnostmi: poskusil je zaviti po bohinjsko, štajersko / preh. izgovoril je besedo tako, kot jo zavijejo na Krasu
8. brezoseb. dobiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: nenadoma ga je zavilo po trebuhu, v trebuhu
● ekspr. avtor je v članku svojo misel tako zavil, da je ni bilo mogoče razumeti prikrito, nepregledno izrazil; ekspr. zaviti kokoši vrat zadušiti, ubiti jo; ekspr. zaviti nasprotniku vrat ubiti, uničiti, premagati ga; ekspr. če prideš prepozno, ti zavijem vrat izraža grožnjo; ekspr. zaviti nevesto v svilo obleči jo v svilena oblačila
- zavíti se ekspr., z oslabljenim pomenom
izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: vas se je zavila v mir / sedel je v kot in se zavil v molk; zavila se je v globoko žalost
- zavít -a -o:
kozel z zavitimi rogovi; polžasto, svedrasto zavit; zavit v desno; stopati po zavitih stopnicah; zavito izražanje, vprašanje; v povoščen papir zavito pecivo
● zaviti oklepaj oklepaj iz dveh na sredi koničasto navzven izbočenih ter spodaj in zgoraj navznoter ukrivljenih črtic; ekspr. ime darovalca je ostalo zavito v skrivnost, temo je ostalo skrito, neznano; ekspr. zavita pota življenja neravna, zapletena
♦ gozd. zavita rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla; prisl.: zavito odgovarjati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.