čáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. - 1. čaroven, čudodelen: izgovoriti čarni izrek; čarno seme praproti / čarna moč govornikovih besed
- 2. izredno privlačen, očarljiv: njen čarni smehljaj; čarne oči
čárno prisl.: čarno lep večer
drevésast -a -o prid. (ẹ̑) podoben drevesu: drevesaste praproti; drevesasta rastlina / drevesaste oblike koral
♦ bot. drevesasta resa večji sredozemski grm z bledo rožnatimi cveti, Erica arborea
karbónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na karbon: karbonske praproti / knjiž. karbonski papir karbon papir
koreníka -e ž (í) - 1. bot. podolgovato, odebeljeno podzemeljsko steblo nekaterih rastlin: v zemlji ima koreniko; iz korenike so pognale številne korenine; korenika praproti, preslice
- 2. ekspr., redko osnova, temelj: njegova zavest se je izoblikovala iz istih teženj in korenik
// začetek, izvor: njen mir ima svoje korenike v preteklih dogodkih - 3. ekspr. krepek, trden človek: je prava kmečka korenika
● ekspr., redko iztrebiti kaj do zadnje korenike popolnoma, čisto
mahálo -a s (á) - 1. bot. velik list, zlasti praproti, palm: palmova mahala; mahalo praproti
- 2. nav. ekspr. priprava, ki maha ali s katero se maha: s papirnatim mahalom si je hladil obraz
// slabš. človek, ki med govorjenjem (rad) veliko maha z rokami: to mahalo še ne bo nehalo dopovedovati
nasmúkati -am tudi -smúčem dov. (ú) - 1. s smukanjem, trganjem priti do določene količine česa: nasmukati veliko praproti
- 2. ekspr. nalagati, prevarati: hotel ga je nasmukati; pošteno jih je nasmukal
práprot -i ž (á) rastlina brez cvetov, z velikimi pernato deljenimi listi, ki raste navadno v gozdu: žeti praprot; jasa, porasla s praprotjo; hoditi med visoko praprotjo / drevesasta praprot ki ima deblo; sobna praprot primerna za gojenje v sobi
// skriti se v praprot; hoditi po praproti
♦ bot. orlova praprot z dolgopecljatimi, do 2 m dolgimi pernatimi listi, Pteridium aquilinum; praprot črnica
práproten -tna -o prid. (á) nanašajoč se na praprot: praprotni listi; praprotne korenine / poljud. praprotno seme trosi praproti
práprotje -a s (á) več praproti, praproti: jaso je preraslo praprotje; skriti se v gostem praprotju / hodili so po praprotju po svetu, poraslem s praprotjo
práprotov -a -o prid. (á) praproten: praprotovi listi / poljud. praprotovo seme trosi praproti
séme -éna in -na s (ẹ́ ẹ́, ẹ́) - 1. del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razmnoževanje: veter trosi semena; samo vsako tretje seme je vzklilo; užitna semena; plod z več semeni
// ed. več takih delov, taki deli: seme se osipa, zori; to seme ne kali; luščiti, pobirati, sejati seme; drobno, veliko seme; okuženo, zdravo seme / bučno, laneno, makovo, sončnično seme; seme iglavcev, oljaric, žitaric / poljud. praprotno seme trosi praproti; pren., ekspr. sejati seme odpora; seme zla kali - 2. navadno v zvezi z biti za, pustiti za setev, razmnoževanje: ta krompir je za seme; pustiti žito za seme / letos so pšenico sejali le za seme le toliko, da jo bodo imeli za setev
- 3. slabš., navadno s prilastkom človek z veliko slabimi lastnostmi: nisem vedel, kakšno seme je / čudno seme, ta fant / kot psovka: ti seme hudičevo, kaj iščeš tu; izgini, seme tatinsko
● bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. snega je komaj za seme zelo malo; ekspr. nekaj tega mora ostati za seme se naj ne uniči, odpravi; ekspr. s svojim početjem je zasejal seme razdora povzročil razdor
♦ agr. potrditi seme; elitno seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; oskubeno seme ki so mu odstranjena krila; svetlo seme; biol. seme izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice; bot. seme s semensko lupino obdan embrio, iz katerega se razvije nova rastlina; ptičje seme rastlina s celorobimi listi in belimi ali rdečimi cveti v socvetju; železnik; med. izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti
spóra -e ž (ọ̑) - 1. bot. celica za nespolno razmnoževanje; tros: mahovi, praproti se razmnožujejo s sporami
- 2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija: uničevati spore
♦ med., vet. spore vraničnega prisada
triáda -e ž (ȃ) - 1. knjiž. skupina treh enot, trojica: uvrščati elemente v triade; triade barv; triada rimskih božanstev
♦ filoz. dialektična triada teza, antiteza, sinteza kot osnovne stopnje razvoja; kem. triada skupina treh elementov s podobnimi kemičnimi lastnostmi in približno enakimi razlikami v atomski masi - 2. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci; trias: ostanki plazilcev iz triade
trías -a m (ȋ) geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci: trias, jura, kreda
trós -a m (ọ̑) - 1. bot. celica za nespolno razmnoževanje: mahovi se razmnožujejo s trosi; trosi praproti; trosi pri glivah / glivični trosi
- 2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija; spora: bakterija se spremeni v tros
trosíšče -a s (í) bot. skupina trosovnikov, navadno na spodnji strani listov praproti