brum -a -o pridevnik
1. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičen, pošten
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

brumen2 -mna -o (brumen, bruman) pridevnik
1. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
1.1 ki izkazuje/odraža človekovo natančno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2. ki odrešenjsko oz. kot sodnik deluje na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
3. ki sprejema božje odrešenjsko delovanje in božjo voljo ter ravna v skladu z njima; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
4. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičen, pošten
5. ki po božjem delovanju preide od greha k milosti; SODOBNA USTREZNICA: opravičen
FREKVENCA: približno 1600 pojavitev v 42 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

delajoč2 deležje
1. izraža zavestno uporabljanje telesne in duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delajoč
2. kaj izraža opravljanje, izvrševanje kakega dela, aktivnosti; SODOBNA USTREZNICA: delajoč
3. izraža uresničevanje česa s pomočjo dela, z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delajoč
3.1 v zvezi z dobro izraža opravljanje dobrega dela, dejanja oz. dobrih del, dejanj
FREKVENCA: 17 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

dósti, adv. 1) genug; d. kruha imeti; d. je, genug! — in genügendem Maße, ziemlich; d. dober, d. pravičen; — 2) = veliko, mnogo, Mur., Cig., Jan., C.; d. otrok, Cig.; (dosti, viel, zadosti, genug), Goriš.; (pomni: dostim ljudem, v dostih mestih, C.; dostih src, Schönl.; z dostimi besedami, Trub.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən] FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

fȇr neskl. prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

hudíč Frazemi s sestavino hudíč:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, bíti od hudíča, čŕn kot hudíč, gŕd kot hudíč, hudíč ni takó čŕn, kot, iméti hudíča v sêbi, íti [hudíču] v rìt, íti k hudíču, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, izpúliti hudíču rép, málanje hudíča na sténo, málati hudíča na sténo, ne báti se ne biríča ne hudíča, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne báti se ne hudíča ne biríča, ne báti se ne hudíča ne smŕti, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, od hudíča, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, posláti kóga/kàj k hudíču, pošíljati kóga/kàj k hudíču, trísto hudíčev, zapisáti se hudíču, zgrábiti hudíča za róge

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

iskrẹ̄n -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

izgradíti -ím dov., izgrádil (ī í) publ.
1. z gradnjo, grajenjem dati čemu dokončno podobo, obliko: izgraditi naselje po načrtu; to turistično območje bo treba še izgraditi dokončati; pren. izgraditi bolj pravičen družbeni sistem
// z gradnjo gospodarskih in drugih objektov doseči višjo stopnjo razvitosti: izgraditi državo / ljudje so z lastnim delom izgradili porušeno domovino obnovili
2. povzročiti pozitiven razvoj osebnosti, zlasti v političnem pogledu: politično izgraditi ljudi; ti ljudje so se izgradili v skupnem boju prim. zgraditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

káplja Frazemi s sestavino káplja:
do zádnje káplje, do zádnje káplje krví, [kot] káplja v mórje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kovánje Frazemi s sestavino kovánje:
kovánje v zvézde

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

krí Frazemi s sestavino krí:
bíti iz mesá in krví, bíti módre krví, do krví, do zádnje káplje krví, hládna krí, hlepéti po kŕvi [kóga], húda krí, iméti kàj v kŕvi, iméti módro krí, iz mesá in krví, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, krí in mesó, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je izgínila kómu z líc, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà v glávo kómu, krí je têkla v potókih, krí je udárila kómu v glávo, krí je zalíla kómu obràz, krí je zastála kómu v žílah, krí je zledenéla kómu v žílah, krí ledení kómu v žílah, krí ni vôda, krí têče kjé, krí vrè kómu [v žílah], krí za krí, krí zavrè kómu [v žílah], mesó in krí, mírna krí, mírno krí, módra krí, ne umazáti si rôk s krvjó, ohraníti hládno krí, ohraníti mírno krí, píti krí kómu, plačáti kàj s krvjó, plemeníta krí, postati mesó in krí, preíti kómu v krí [in mesó], preíti kómu v mesó in krí, prelíti krí kóga, prelíti krí [za kóga/kàj], prelívati krí [za kóga/kàj], príti kómu v mesó in krí, púščati kómu krí, rdèč kot krí, scáti krí, tičáti v kŕvi kómu kàj, umazáti si rôke s krvjó, v kŕvi je kómu kàj, vróča krí, vróča krí se je ohladíla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

meritokrátski meritokrátska meritokrátsko pridevnik [meritokrátski] ETIMOLOGIJA: iz meritokrat, prevzeto iz angl. meritocrat, glej ↑meritokracija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

móž Frazemi s sestavino móž:
bíti fígamóž, bíti kot èn móž, bíti móž beséda, boríti se do zádnjega možá, braníti se do zádnjega možá, delováti kot èn móž, do zádnjega možá, kot èn móž, ledéni možjé, móž postáve, móž stárega kopíta, móž v módrem, možjé v módrem, nastopíti kot èn móž, od pŕvega do zádnjega možá, ostáti móž beséda, postáti fígamóž, postáviti se kot èn móž, uníčiti do zádnjega možá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

nebésa -bés s mn. (ẹ́ ẹ̄)
1. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani: pekel, vice in nebesa / iti v nebesa / pri omenjanju pokojnega rajnki, Bog mu daj nebesa, je bil pravičen mož / ekspr. prositi nebesa milosti Boga
2. ekspr. velika sreča, ugodje, udobje: obljubljal ji je nebesa / to so prava nebesa za plesalce / narediti si nebesa na zemlji
3. knjiž. navidezno usločena ploskev nad obzorjem; nebo: oblaki so zatemnili nebesa; sinja nebesa
4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do nebes izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: njihovo gorje kipi do nebes / hvaliti, povzdigovati koga do nebes
5. v medmetni rabi, v zvezi sveta nebesa izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: sveta nebesa, boš tiho ali ne
b) začudenje, navdušenje: sveta nebesa, kako je lepo
● ekspr. z njihovim prihodom so se mu odprla nebesa je postal zelo srečen, zadovoljen; ekspr. ta bo šla gorka v nebesa je zelo poštena, pravična, pobožna; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih, malih nebesih zelo srečen; godi se mu kot v nebesih zelo dobro; to je gotovo kakor bog v nebesih to je res, resnično; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost
♦ rel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

nèkrivìčen -čna -o prid. pravičen, nedolžen: vu právdi ſzam bio nekrivicsen KŠ 1771, 597; Potrejbno je záto püſpeki nekrivicsnomi biti KŠ 1771, 637; da bodete nekrivicsni na dén Goſzpodna KŠ 1771, 490; da bi váſz poſztavo nekrivicsne pred licze ſzvoje KŠ 1771, 605

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

nèpravíčen -čna -o prid. (ȅ-ī)
ki ni pravičen: nepravična ocena / nepravični ljudje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

objektíven -vna -o prid., objektívnejši (ȋ)
1. ki se pri presojanju, vrednotenju ne ravna po osebnih nagnjenjih, interesih, ampak po dejstvih; nepristranski, pravičen: objektiven človek, sodnik; spoštovali so ga, ker je zmeraj skušal biti objektiven / objektivna kritika; objektivno ocenjevanje
// neodvisen od osebnih nazorov, interesov; neoseben, stvaren: niti realizem niti naturalizem nista povsem objektivna; objektivnih meril za lepoto najbrž ni
2. ki je v skladu z dejanskim, resničnim stanjem, položajem: skušal je priti do objektivnih podatkov; tako govorjenje, pisanje ni objektivno / to je objektivna resnica splošno veljavna
3. ki obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja: objektivni zakoni sveta; objektivna resničnost, stvarnost; to je objektivno dejstvo
// ki izhaja iz čutnega, snovnega sveta zunaj osebka: objektivni vzroki nesreče; dosegati uspehe kljub objektivnim težavam; objektivna in subjektivna krivda / objektivne okoliščine / narava je pogost objektivni motiv v realističnem pesništvu
♦ filoz. objektivni idealizem idealizem, ki trdi, da se svet idej da spoznati; fiz. objektivni fotometer fotometer, pri katerem se meri svetloba z merilnim instrumentom, ne z očesom; psih. objektivna metoda v behaviorizmu metoda, ki proučuje zunanje, javno preverljivo vedenje in ravnanje organizmov; šol. naloga objektivnega tipa naloga, ki se more ocenjevati na osnovi objektivnih meril

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

objektíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ sodnik nepristranski, pravičen; ~a resnica splošnoveljavna; ~o merilo neosebno, stvarno; biti premalo ~ nepristranski, pravičen
objektívni -a -o (ȋ) ~ idealizem
objektívnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pīl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

podánik -a m (ā)
v monarhističnih državah pripadnik monarhije v odnosu do monarha: kralj in njegovi podaniki; biti pravičen vladar svojim podanikom; pren., ekspr. podaniki zla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

podlóžnik -a m (ọ̑)
1. do odprave tlačanstva kdor ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: grajski, samostanski podložniki; podložniki in svobodnjaki
2. v monarhističnih državah pripadnik monarhije v odnosu do monarha: bil je pravičen vladar svojim podložnikom / ekspr. šef in njegovi podložniki podrejeni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

poglédati -am dov., poglêj in poglèj poglêjte, stil. poglédi poglédite (ẹ́ ẹ̑)
1. upreti, usmeriti pogled kam: pogledal je proti hribom; pogledati na vse strani; pogledati skozi okno; pogledati v obraz, oči; od sramu je pogledal v tla; pogledal je za odhajajočimi; pogledati okoli sebe, stran; postrani pogledati; pren., ekspr. pogledati v preteklost
// upreti, usmeriti pogled kam z namenom, da se kaj
a) vidi, zazna: pogledal je sliko, pa mu ni bila všeč; pogledati kaj pod mikroskopom; pogledala se je v ogledalu
b) ugotovi, spozna: pogledal je k sosedu, če je oče tam; pogledali so v klet in na podstrešje, pa ga ni bilo nikjer; pogledati v slovar, kaj pomeni kaka beseda
2. odpreti oči: dolgo so ga morali buditi, da je pogledal; zamižal je in spet pogledal
3. s prislovom s pogledom izraziti
a) čustvo, razpoloženje: grdo, jezno, lepo, veselo, žalostno pogledati koga; zaljubljeno ga je pogledala
b) lastnost, stanje: bistro, ostro, pozorno, strogo pogledati
4. nav. ekspr. izstopiti, biti za krajši čas potisnjen iz svoje okolice: krilo ji je pogledalo izpod plašča; žebelj je pogledal na drugi strani deske ven / zvončki so že pogledali iz zemlje rastoč prišli iz zemlje na površje
5. pog., s predlogom pokazati zanimanje za osebo drugega spola: rad pogleda kako dekle, za kakim dekletom / ne bo mogel biti dolgo sam, bo moral pogledati za kako žensko začeti iskati, poiskati
6. ekspr., navadno v nikalnih stavkih priti v določen, navadno odklonilen odnos z dejstvom, pojavom: po nesreči avtomobila dolgo ni pogledal; cigaret več ne pogleda; soseda je že dve leti niti ne pogleda je jezna nanjo, ne govori z njo
7. ekspr. ugotoviti, spoznati: pogledati moramo, kako je pravzaprav z njegovo boleznijo / če natančno pogledamo, njegov predlog niti ni tako slab če premislimo, preudarimo
8. v medmetni rabi izraža
a) podkrepitev trditve: poglej, koliko težav nam delaš; poglej (no), saj te imamo radi
b) začudenje, presenečenje: poglej (ga), kako zna, če hoče / poglejte, poglejte, še ugovarjal bi rad
c) nejevoljo, nezadovoljstvo: poglej ga, bedaka, vse nam bo pokvaril
č) prošnjo za razumevanje, upoštevanje: poglejte, kako naj vrnem, če nimam; poglej, prijatelj, tako se ne dela z ljudmi
● ekspr. to bo (debelo) pogledal, ko bo izvedel bo zelo začuden, jezen; ekspr. tokrat ga je pogledala sreča je imel srečo; ekspr. knjige še pogledal ni se ni učil, ni bral; ekspr. on rad pogleda kak dober film ga gre rad gledat; pogledati stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; ekspr. moral je doživeti težke stvari, da je pogledal iz svoje kože da je postal objektiven, pravičen; ekspr. strah mu je pogledal iz oči po njegovih očeh se je videlo, da ga je strah; ekspr. ne boj se, ona bo že pogledala nanjo bo skrbela zanjo, bo pozorna do nje; ekspr. ko me ne bo, malo poglej na otroke malo popazi nanje; ekspr. v tem mestu sem pogledal na svet sem se rodil; pog., ekspr. v mesto sem šel samo na uro pogledat nisem opravil, kar sem se bil namenil; ekspr. pogledati komu pod kožo spregledati ga, spoznati, kakšen v resnici je; pog. pogledati komu skozi prste biti popustljiv, prizanesljiv do njegovih napak, pomanjkljivosti; pog. preveč jim je v karte pogledal, zato so ga odpustili iz službe preveč je spoznal njihove načrte, spletke; šalj. globoko je pogledal v kozarec opil se je; ekspr. v zvezi s tem lahko pogledam komurkoli v obraz se ne čutim krivega; nisem kriv; ekspr. pogledal je smrti v obraz, v oči bil je v smrtni nevarnosti; ekspr. dejstvom, resnici pogledati v oči sprejeti, priznati jih take, kot so; ekspr. pogledati komu v srce spoznati, kakšen v resnici je, kaj v resnici čuti; ekspr. poglej vase in mi odgovori, če je to pošteno presodi po vesti; ekspr. pogledati za kulise spoznati stvari, dogajanja, ki niso javna, vidna; ekspr. tudi po svetu je že malo pogledal je že malo bil, potoval; ekspr. bilo ga je veselje pogledati vzbujal je občudovanje zaradi lepote, postavnosti, zdravja; ekspr. ima njive, da jih je veselje pogledati zelo lepe; ekspr. sedel je za mizo in ni pogledal ne na levo ne na desno gledal je naravnost in se ni oziral okoli sebe; ekspr. kamorkoli pogledate, sama žitna polja vsenaokrog; star. stvar bo urejena, kakor bi kvišku pogledal zelo hitro; ekspr. malo lepše ga poglej, pa bo popustil bodi z njim malo bolj prijazen; ekspr. to je dekle, ki jo je vredno pogledati lepo, postavno; ekspr. zaradi tega se bomo še grdo pogledali se bomo še sprli; pog. pogledati mimo ne naravnost, ne v oči; ekspr. pisano ga je pogledala jezno, srepo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

prȃvda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

práveden -dna -o prid. (ȃ)
zastar. pošten2, pravičen: bil je praveden mož

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pravi -a prid. pravi, v nekaterih, večinoma težko ločljivih primerih tudi dober, pravičen: on je bil en pravi im. ed. m karshenik ǀ je dolshan svishat, de je praui im. ed. m Syn taiſtiga Ozheta ǀ nei ſi provi im. ed. m zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko imash ǀ ta je tapravi +im. ed. m svetli oblak ǀ ena prava im. ed. ž roshiza je bila Maria Diviza ǀ Ranza Nem. je bila ena prava im. ed. ž Vduva ǀ letu je praua im. ed. ž boshja rsniza ǀ reshnizhnu je, de Syn Boshy Chriſtus JESVS pravi Apollo, pravù im. ed. s Nebesku Sonze … je iz Nebeſs na ſemlo prishal ǀ tu pravu im. ed. s, inu lastnu mejstu sa proshno, molitvo, zhast, inu hualo Boshjo je ta Cerku ǀ svetust, inu andoht eniga praviga rod. ed. m Slushabnika Boshjga ǀ kaj nuza kersheniku de ima shaz prave rod. ed. ž vere ǀ aku ti is prauiga rod. ed. s ſerza G: Boga lubish ǀ imamo s'pravjga rod. ed. s serza shelejti k'njemu priti ǀ s'praviga rod. ed. s, inu zhistiga serza Boga proſsish ǀ de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil k'ſvojmu pravimu daj. ed. m krailu Roboamu ǀ nesna Kai je treba K'eni pravi daj. ed. ž, inu nuzni spuvidi ǀ poprei kakor k'pravi daj. ed. ž pameti prideio ǀ vſe Longobardarje h'pravi daj. ed. ž veri je bila perpravila ǀ ta pravi tož. ed. m pot v'deshelo te oblube ym ie kasal ǀ ta praui tož. ed. m ſuoi shaz je ſposnal ǀ Polè tiga praviga tož. ed. m ži. Arzata Nebeshkiga ǀ veliku folka na pravo tož. ed. ž vero perpravi ǀ skuſi eno prauo tož. ed. ž grevingo, inu spuvid gnado boshio sadobj ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro potroshtan biti, inu pravu tož. ed. s vupane imeti ǀ tukaj bote nashli tu prauu tož. ed. s oroshje ǀ na ſodni dan, takrat tu provu tož. ed. s ſerditu oblizhe ſvoje tem greshnikom, inu greshnizam bopokasal ǀ Ta kateri nezh hudiga neſturi, ta je vſhe na pravem mest. ed. m potu ǀ ob ſvojm pravim mest. ed. m zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ sgublene ouzhize bodo hodile sa tem pravim or. ed. m Paſterjom ǀ zhe s' pravo or. ed. ž andohtio bodo k' Pridigam hodili ǀ s' fliſſam, inu s' prauo or. ed. ž lubesnio doperneſti ǀ s'pravo or. ed. ž andohtio S: Sacramente preieti ǀ s' pravem or. ed. s ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit ǀ s'pravim or. ed. s vupajniam rezimo ǀ de ſi lih ſta bila prava im. dv. m brata ǀ ſta ſe sadarshala, pruti Chriſtuſu kakor dua praua im. dv. m priatela ǀ nej ſo pravi ludje im. mn. m, sakaj na shive Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ leti ſo bilij praui im. mn. m shularij uniga hudizha ǀ nej ste Iogry Christuſhavi, inu pravij im. mn. m ludje ǀ kakor ſe spodobi pravem daj. mn. shlahtnikom ſe ſo sadershali ǀ yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave tož. mn. m njega Iogre, od teh faush ǀ faush piſsma dellaio, te prave tož. mn. ž/s skrivaio presež.> tu ner pravishi im. ed. s, inu nuznishi meſtu sa molituo je Zirku hisha boshia

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pravíca -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pravičan gl. pravičen ♦ P: 2 (*P 1563, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pravíčen -čna -o prid., pravíčnejši (ī)
1. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli: pravičen človek; do sosedov je pravičen; bila je pravična: vsem je dala primerno plačilo
// ki pri presojanju, vrednotenju upošteva resnico, dejstva in ravna v skladu z moralnimi in drugimi priznanimi načeli: pravičen kritik, sodnik, učitelj; pravičen in krivičen / biti filmu pravičen; pravičen do zgodovine
2. nav. ekspr. ki je v skladu z resnico, dejstvi ter moralnimi in drugimi priznanimi načeli, pravili: dobiti pravično odškodnino; ta kazen, ocena je pravična / graditi nov, pravičen svet; njihova stvar je pravična; to ni pravično / obrambna vojna je pravična
● star. ob taki surovosti ga je popadla pravična jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; preg. en krivičen vinar deset pravičnih sne zaradi krivično pridobljenega denarja, premoženja še veliko pravično pridobljenega ne prinaša sreče, koristi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pravíčen -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; dobiti ~o odškodnino; pravičen komu/čemu biti ~ ocenjevanemu delu; pravičen do koga/česa biti ~ ~ nasprotnikov; biti ~ ~ zgodovine
pravíčni -ega m, člov. (í; ȋ) prepoznati ~ega
pravíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ) ~ kazni; v svoji ~i biti prizadet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pravíčen -čna -o prid.
ki pri presojanju, vrednotenju upošteva resnico, dejstva
SINONIMI:
zastar. praveden, knj.izroč. pravicoljuben, ekspr. pravičniški
GLEJ ŠE SINONIM: pošten
GLEJ ŠE: krivičen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

pravíčən, -čna, adj. gerecht; p. sodnik; pravična mera; — die gehörige Beschaffenheit habend, unverfälscht, recht, normal; nikjer ni več pravičnega vina dobiti; to ni pravičen človek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pravìčen -čna -o prid. pravičen: a ni eden cslovik pravicſen ne poſztáne TF 1715, 19; Dober, i pravicsen je Goſzpod SM 1747, 93; Vſzáki veren i pravicsen cslovik KŠ 1754, 138; Oh Jezus, ti pravicsni ágnecz KŠ 1754, 235; Ocsa pravicsni KŠ 1771, 324; Ár csi je Abrahám zdejl pravicsen vcsinyeni KŠ 1771, 454; Ka je Boug pravicsen Szodecz KMK 1780, 5; Ja szem szám Boug pravicsni BKM 1789, 14; Oſzoudi Boug pravicsen BKM 1789, 19; Ár je Goſzpôd pravicsen TA 1848, 9; ſzeje zamé na kriſnom drejvi preleijalo nego pravicſna nyegova kerv TF 1715, 40; i zapovid je ſzvéta i pravicsna KŠ 1771, 462; je pravicsno kriſtuſſevo Telou terpelo TF 1715, 40; Pravicsno 'zivlejnye ſz-ſzvojim iménom KŠ 1754, 21; ka je dobro i pravicsno dugoványe SIZ 1807, 10; Nei náz je Kriſtus zvelicſau za naſſega pravicsnoga dela volo TF 1715, 32; i ſzpravicsnoga vö ſzlü'zenyá ſzvéti Sakramentomov KŠ 1754, 131; idem ktomi pravicsnomi vrácsi KŠ 1754, 234; on ſzám pravicsnoga vcſini onoga, kteri je SM 1747, 17; mámo zagovoritela pravicsnoga KŠ 1754, 104; i publikánuske ſzo pravicsnoga pravili Bogá KŠ 1771, 189; racsuna, ſteri ſze od pravicsnoga racsuna loutſi KM 1796, 135; Tak glászijo vradoszti, – Vu vszem pravicsnoga – Mojega Goſzpodna BKM 1789, 7b; Ne ſzoudite pouleg videjnya, nego pravicsno ſzoudbo ſzoudite KŠ 1771, 289; i jeſzmo vtom pravicsnom vſzini nyegovom KŠ 1754, 99; pred pravicsnim ſzodczom bomo ſztáti mogli KŠ 1754, 118; i vi vſze te ſzvoje z-pravicsnim trüdom hráni SIZ 1807, 10; pravicsni poſztánemo pred právdov Bosjov TF 1715, 24; Zdai ſe ſzmo mi pravicsni po vöri SM 1747, 17; Bilá ſzta pravicsna obá KŠ 1771, 161; delavczi te právde ſzo pravicsni pred Bogom KŠ 1771, 436; Ar ſzo iſztinſzke i pravicsne ſzoudbe nyegove KŠ 1771, 800; Naj Bogá pravicsne vucsitele proſzijo KŠ 1754, 218; Obdersi nám pravicsne pasztire ABC 1725, A6b; i náſz za pravicsne vö nazvejſzti KŠ 1754, 136; ka ſze je czilou i popolnoma za pravicsne pred Bogom dr'zimo KŠ 1771, 442
pravìčnejši -a -e pravičnejši: i te pravicsen naj bode eſcse pravicsnejſi KŠ 1771, 808; nai ſze Vöra vaſsa pravicſneiſsa, i drága naide SM 1747, 29
nájpravìčnejši -a -e najpravičnejši: ki ſzi náj pravicsnejsi vu tvojem obecsanyi KM 1790, 107
pravìčni -a -o sam. pravični: Te pravicsni bode ſzvoje vöre sivo SM 1747, 19; Teda bodo ſze ti pravicsni ſzvejtili KŠ 1754, 140; ár te pravicsen bode zvöre 'zivo KŠ 1771, 562; ſtera je prelijána na zemlo od krvi Ábelove toga pravicsnoga KŠ 1771, 78; ni greisniczi vu ſzpraviscsi ti pravicsni SM 1747, 92; Ti pravicsni cseſzt KŠ 1771, 474; ſtera ſzo poſtena, ſtera ſzo pravicsna, tá premislávajte KŠ 1771, 599; Ár ocsi Goſzpodnove ſzo nad pravicsnimi KŠ 1771, 709; nikaj nejmas ti zonim pravicsnim KŠ 1771, 94

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pravičen [pravíčǝn] pridevnik

pravičen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pravičen -čna prid. pravičen: Brumen, inu pravizhen im. ed. m je bil ta stari Tobias ǀ Pravizhin im. ed. m, inu velik priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ leta Krajl je bil taku pravizen im. ed. m ǀ venim truplu na enkrat ſe najde ta pravizhni im. ed. m dol. Iacob, inu ta greshni Eſau ǀ Iest ò Pravizkni im. ed. m dol. Rihtar ſim sturila mojo dolshnust ǀ Kadar ta provizhni im. ed. m dol. Lot je nekaterim djal ǀ ta pravizhna im. ed. ž dusha je ena krajliza lepu zerana ǀ tvóje opravilu bo pravizhnu im. ed. s ǀ molitva tiga pravizhniga rod. ed. m rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ Oh ſrezha prevelika te pravizhne rod. ed. ž dushe ǀ od te pravizkne rod. ed. ž shtrajfinge Boshje ǀ ijshzhe ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu daj. ed. m ǀ kadar tei pravizhni daj. ed. ž dushi je djal ǀ de bi njega pravizhni tož. ed. m dol. ſerd vtalashil ǀ Nema zhloviK ſam ſebe sa pravizhniga tož. ed. m ži. shtimati ǀ jnu vener je on ſe sa pravizgniga tož. ed. m ži. shtimal ǀ Vago je pravizhno tož. ed. ž imel, obeniga nej golufal ǀ zhe vy imate enu pravizhnu tož. ed. s dellu ǀ na tem pravizhnim mest. ed. m potu ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno or. ed. ž ǀ S. Proculus, inu S. Maximus leta dua ſta bila dua pravizhna im. dv. m sidaria ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni im. mn. m ratat ǀ per teh, ty brumni inu prauizhni im. mn. m nemajo meista ǀ zhakajo te pravizhne im. mn. ž dushe v' temnizah ǀ vſe vasha della, inu opravila ſo pravizhna im. mn. s ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh pravizhnih rod. mn. ǀ dushe teh pravizhneh rod. mn. katere is temniz ſo bile reishene ǀ O nesrezheni lon teh pravizhnyh rod. mn. ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni ratat, inu nikar s'pravizhnih rod. mn. grèshni ǀ tem pravizhnim daj. mn. je bila nuzna ǀ Obhailu tem pravizhnem daj. mn. je vezhni leben ǀ nebodo sa pravizhne tož. mn. m, inu pametne ludij dershani ǀ v 'roki pak dershi sueisde de te pravinzhne tož. mn. m polona ǀ Jeſt ſim vſe skuſi pred mojmi ozhmy imel te pravizhne tož. mn. ž ſodbe Boshje ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te pravizhneh mest. mn. ǀ veſselje v'pravizhnih mest. mn. ǀ na ſodni dan bò s'temi pravizhnimi or. mn. poklizana ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy or. mn. primer.> de bi she vſelej brumnishi, inu pravizhnishi im. ed. m nemogal ratat presež.> hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi Divizo, tiga ner pravizhniſhiga tož. ed. m ži. Ioſepha

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pravičen ► praˈviːčėn -čna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pravičn gl. pravičen ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pravíčnež -a m (ȋ)
ekspr. pravičen človek: prevaran pravičnež; on je pretiran pravičnež

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pravíčnež -a m s -em člov. (ȋ) poud. |pravičen človek|
pravíčnica -e ž, člov. (ȋ) poud.
pravíčnežev -a -o (ȋ) poud.
pravíčničin -a -o (ȋ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pravíčnik -a m (ȋ)
ekspr. pravičen človek: imeli so ga za pravičnika; pravičniki in krivičniki
● knjiž., ekspr. on je še spal spanje pravičnika mirno, trdno spal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pravíčnik -a m, člov. (ȋ) poud. |pravičen človek|
pravíčnica -e ž, člov. (ȋ) poud.
pravíčničin -a -o (ȋ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pravično prislov

PRIMERJAJ: pravičen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

prȃvo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

provičnu [im. ed. s] gl. pravičen ♦ P: 1 (TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

réd1 -a m, sedmi in deseti pomen mn. redôvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redôvi (ẹ̑)
1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti, pospraviti jih; spraviti lase, obleko v red / hvala, stvar je že v redu je že urejena
// kar je določeno z odnosi med določenimi stvarmi, dejstvi, ki se dajo izraziti s pravili: odkriti red v vesolju; kompozicijski, notranji red / brez reda razpostavljeni predmeti; govori brez reda neurejeno, zmedeno
// stanje, ko se dela, ravna v skladu s pravili, zahtevami: v državi je, vlada red; obnoviti, vzpostaviti red; skrbeti za red na cesti, zabavi / narediti red v gospodarstvu / prisiliti koga k redu k ravnanju, vedenju v skladu s pravili, zahtevami
2. navadno s prilastkom kar je določeno s predpisi, pravili, ki določajo, kakšno ravnanje, stanje je pravilno, obvezno: prilagoditi se delovnemu redu; gospodarski, pravni red; odpor proti staremu moralnemu redu / prebrati hišni red pravila o pravicah in dolžnostih stanovalcev, navadno v večstanovanjski hiši / zastar. kazenski, šolski, tržni red zakon, predpis
3. navadno s prilastkom kar je določeno z gospodarskimi, političnimi, pravnimi odnosi v družbeni skupnosti; ureditev: obljubljati človeštvu nov red / fevdalni družbeni red; graditi bolj pravičen družbeni red / osovraženi red se je držal na oblasti s pomočjo vojske predstavniki oblasti
4. kar je določeno s ponavljanjem dejstev, opravil v enakem vrstnem redu ob istem času v določeni časovni enoti: bolnik, otrok potrebuje red; živeti po ustaljenem redu / ekspr. čisto sem prišel iz reda
// v zvezi dnevni red načrt za delo in počitek v štiriindvajsetih urah: napraviti si dnevni red za počitnice; privaditi se na dnevni red
// v zvezi dnevni red glede na vrstni red vnaprej določene točke, vprašanja, o katerih se bo razpravljalo na sestanku, zboru: preiti na dnevni red; glasovati o dnevnem redu; tretja točka dnevnega reda / dnevni red konference vnaprej določen načrt za njen potek
5. navadno s prilastkom kar je določeno s sledenjem oseb, stvari, dejstev v času ali prostoru: urediti po abecednem, logičnem redu; vrstni red tekmovalcev; menjati red posevkov / besedni red s pravili določeno zaporedje besed / pog. odstopiti vrstni red za avtomobil mesto v vrsti prijavljenih, čakajočih kupcev
// razvrstitev, razporeditev: določiti sedežni red učencev / bojni, pohodni red
6. v zvezi vozni red kar vnaprej in za daljše časovno obdobje določa čas prihoda, odhoda (javnih) prometnih sredstev: določiti, uskladiti vozne rede; promet teče po voznem redu; ladijski, železniški vozni red / kupiti, prebrati vozni red
7. star. vrsta: postaviti se v red / prvi red naj stopi korak naprej / v pogovoru so prišle na red tudi gospodarske zadeve
8. nar. gorenjsko red2: raztrositi redove / pokositi zadnji red
9. verska skupnost ljudi, ki živijo po posebnih pravilih, navadno v skupini, skupinah: ustanoviti, voditi red; stopiti v red; katoliški, muslimanski redovi; moški, ženski redovi; član, predstojnik reda / frančiškanski, jezuitski red / samostanski, verski redovi
10. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od razreda: red zveri; družine, redovi in razredi
11. šol. ovrednotenje znanja, vedenja v šoli; ocena: iz biologije še nima reda; spraševati, učiti se za rede / negativni, pozitivni red; red odlično / dati, dobiti red
// znamenje, označba za to ovrednotenje, navadno številka: vpisovati rede / zaključevati rede
12. visoko odlikovanje kot znamenje priznanja za državljanske, vojaške zasluge: podeliti, pripeti komu red; odlikovati koga z redom / red za zasluge slovensko odlikovanje za izjemne zasluge na področjih, kot so vojaštvo, obramba, diplomacija, šport; red za izredne zasluge visoko slovensko odlikovanje za izjemne zasluge na kulturnem, gospodarskem, znanstvenem, socialnem in političnem področju; srebrni red za zasluge visoko slovensko odlikovanje za izjemne zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti države ter za mednarodno sodelovanje na teh področjih; zlati red za zasluge visoko slovensko odlikovanje za izjemne zasluge na civilnem, vojaškem oziroma varnostnem področju in v mednarodni diplomaciji / red narodnega heroja nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom; red dela z rdečo zastavo nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti
13. s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je kaj glede na kakovost, pomembnost take stopnje, kot nakazuje prilastek: dogodek, dokument prvega reda / on je strokovnjak prvega reda / cesta prvega reda cesta, ki povezuje države ali gospodarsko in turistično pomembna središča; zastar. vagon drugega reda drugega razreda
14. pog., s širokim pomenskim obsegom, v zvezi v redu ki ima določene dobre lastnosti, značilnosti v precejšnji meri: on je v redu človek; ta profesor je zelo v redu; biti v redu mati dobra, skrbna; poglej avto, ali ni v redu dober, lep
15. pog., v zvezi v redu ki je v takem stanju, kot se pričakuje, mora biti: avto je spet v redu, lahko se odpeljemo; dokumente ima v redu, lahko gre / kadar ni bil kaj v redu, je vzel zdravila se ni počutil dobro, zdravega
// v prislovni rabi izraža, da dejanje poteka, je opravljeno tako, kot se pričakuje, mora biti: vse je v redu naredil; stvar ne teče čisto v redu
16. v medmetni rabi, v zvezi v redu izraža
a) soglasje, privolitev: v redu, kupim / če hočeš, v redu, če ne – grem
b) zadržano pritrjevanje: v redu, pa naj bo po tvojem
c) nejevoljno sprijaznjenje s čim: če je že to naredil, v redu, toda zakaj se ne opraviči; v redu, je rekel jasno, grem pa drugam
● samo zaradi reda se je opravičil ker je tak red, navada; nar. vzhodno večerja je k redu je pripravljena, na mizi; nar. vzhodno glej, da boš tam k redu da se boš prav vedel, obnašal; star. ni mu ga v red enakega, enakovrednega; nar. kar naprej sitnari, naj se že vendar dava v red poročiva; pog. v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu že od rojstva ni normalen; pog. z njim zadnje čase ni vse v redu nenavadno, čudaško ravna, se vede; publ. razvoj sam je spravil problem z dnevnega reda je razrešil problem; postaviti vprašanje na dnevni red začeti ga obravnavati; nesreče so na dnevnem redu se venomer ponavljajo; iti v gosjem redu drug za drugim; lože I. reda lože, razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami; publ. za resničnost tega govorijo v prvem redu dejstva v prvi vrsti; star. potresni sunek srednjega reda srednje stopnje, jakosti; publ. sestaviti vozni red za turnejo moštva po Južni Ameriki program, načrt; ekspr. uniformirani čuvar reda policist; paznik; publ. organ javnega reda in miru policist, policist; publ. napadalci so zadeli na sile reda in se morali umakniti na vojaštvo; policijo; red vlada svet
♦ gled. abonma red(a) B; glasb. prstni red določen vrstni red prstov pri igranju posameznih tonov; mat. prednostni red zapovrstnost, po kateri se morajo opraviti predpisane matematične operacije; red odvoda število, ki izraža, kolikokrat zaporedoma se je funkcija odvedla; ploskev 1. reda ploskev, katere enačba ima eksponent pri spremenljivkah enak 1; pravn. dedni red zakonski vrstni red, po katerem dedujejo zakonec in sorodniki, če ni oporoke; javni red ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; rel. (sveti) red do 1968 vsaka od osmih stopenj priprave za opravljanje duhovniške, škofovske službe; tretji red cerkvena organizacija pod vodstvom nekaterih samostanskih redov, katere člani opravljajo posebne molitve, verske vaje; malteški viteški red ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov; nemški viteški red; šol. dobiti prvi red nekdaj najboljšo pozitivno oceno; um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

resnicoljúben -bna -o prid. (ú ū)
ki ljubi resnico: resnicoljuben človek; biti resnicoljuben in pravičen / ekspr. resnicoljubna kritika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

sám1 -a -o tudi -ó zaim. (ȃ á)
1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr. strašno sam / na obisk je prišel sam; nikamor ne boš šla sama / otroci so ostali sami na svetu brez staršev, bližnjih; že nekaj let živi sama / nič ne bi rekla, če bi bilo več otrok pri hiši. Tako pa sem sama edinka / ekspr.: bil je sam samcat, star. samcat sam; ostal je sam samcat na njivi popolnoma sam / živeti sam zase
2. izraža, da kdo dela, je brez pomoči, sodelovanja drugih: pri tem prizadevanju je bil sam; otrok že sam hodi; naredi, ugani, znajdi se sam; vse delo je morala opraviti sama / predsednik bo sam uredil zadevo; sama bom govorila z njim / sam si to hotel, želel; pravico ima, da se odloči sam; sam se je prijavil oblastem; sam veš, vidiš, kako to gre / biti, igrati sam proti trem / mozoljev ne smemo stiskati sami
3. izraža, da se kaj (z)godi brez zunanje spodbude, vpliva: lasje se mu sami kodrajo; baraka se že sama podira; ljubezen je nekaj, kar pride samo / ekspr.: besede so mu kar same letele na papir; pecivo se je kar samo topilo v ustih / snov se lahko vname sama, brez dotika s plamenom
// v zvezi s se poudarja tako dogajanje: stara peč se je podrla sama od sebe; solze so ji kar same od sebe prišle v oči; mislili so, da se bo vse uredilo kar samo od sebe; to ni zraslo samo od sebe; to se razume samo ob sebi; okoliščine same po sebi niso ugodne; to je samo po sebi umevno
4. izraža osebni zaimek: sam ni pil, zato ni maral pijancev; pomagali so nam, čeprav tudi sami nimajo dovolj; drugi so zadovoljni, sam pa mislim, da nekaj ni v redu; po tem pogovoru sama ni vedela, kaj naj si misli
// z osebnim zaimkom poudarja osebo, na katero se nanaša: tudi vi sami ste malo krivi; ti nazori so del njega samega; nje same ni mogel prestrašiti, otroci pa so se bali; ekspr.: želi si pravičnejši svet, on sam pa še zdaleč ni tako pravičen; ti sama me boš spravila v grob
// poudarja pomen besede, na katero se veže: sam njegov nastop je bil izreden; minister je moral odstopiti, predsednik sam pa se je znašel v zelo neprijetnem položaju / gre predvsem za njen odnos do sočloveka, do samega dela
5. v zvezi s se poudarja odnos do osebka
a) v nepredložni zvezi, navadno ujemajoč se v sklonu: samemu ali sam sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; s takim ravnanjem škodi samemu sebi; hvali samega ali sam sebe; obvladati samega sebe; samo ali sama sebe je zaničevala / alkoholik ni več gospodar samega sebe; ekspr. ta umetnost je sama sebi namen
b) v predložni zvezi: biti kritičen do samega sebe; norčevati se iz samega sebe; zaupanje v samega sebe, star. v sebe samega; stanovanje sta imela popolnoma sama zase; hiša stoji sama zase; besedilo samo na sebi ni nič posebnega; zmaga nad samim seboj; bila je nezadovoljna s samo seboj
6. v zvezi sam svoj neodvisen, samostojen: sem sam svoj in ravnam, kakor hočem; z zaposlitvijo je postala sama svoja; poročila se je in postala sama svoja gospodinja / knjiž. od nekdaj so bili sami svoji, brez graščakov in grajskih davščin svobodni; ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospod nisem od nikogar odvisen
// v imenovalniku ednine moškega spola tudi samsvoj čudaški, poseben: govorili so, da je pust in sam svoj človek; ko bi ne bila tako boječa in sama svoja
● star. žena je zaupala možu, da ne bosta več dolgo sama da je noseča; ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; nar. ne bodi tako sam svoj trmast; nar. zdaj, ko nisem več sama (s seboj), me puščaš v sramoti ko sem noseča; sestre so se poročile, ona pa je ostala sama neporočena, samska; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase; sam.:, nar. sinu so dali ime po meni, tako je želela sama žena; poklicati, zvabiti koga na samo; večkrat je poskusil na samem govoriti z njo; sklenil je, da bo na samem obračunal z njim; hiša stoji na samem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik

Zanima me, če pridevnik v odvisniku ohrani obliko iz glavnega stavka ali, ker stoji sam, spremeni sklon?

Primer: V skalah in tudi v naših gorah smo v krasni naravi našli drug svet, svoboden in pravičen, bili smo med ljudmi, ki smo jim lahko zaupali in kjer ni bilo mogoče dajati prednosti manj sposobnim.

Ali bi moralo pisati: ... v krasni naravi našli drug svet, svobodnega in pravičnega, bili smo ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

tŕd -a -o tudi -ó prid., tŕši (ȓ ŕ)
1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto
// ki se ne da (rad) raziti, obdelovati: trda kamnina; trda skala; trd kot beton
// ki se ne da (rad) gnesti, oblikovati: trda snov; trdo testo / ta zemlja je še trda se še ne da (rada) obdelovati / trdi in mehki klobuki
// ki se ne da (rad) rezati, gristi: trd kruh, sir; trda lupina jabolka; trda skorja; trdo meso starih živali / sadje je še trdo še ni sočno, zrelo
2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek neugodja: trd ovratnik; trdo poškrobljeno platno; trdo sukno; trdo usnje / trda dlaka / trda, raskava koža na dlaneh
3. ekspr. manj gibljiv, težko gibljiv: ima trde prste; trdo koleno / trd volan / biti ves trd od mraza, strahu / biti trd kakor mrlič negiben, tog
// ki ne izraža, kaže lahkotnosti: trdi gibi; trda hoja / trd izgovor tujih besed / trd ritem
4. nav. ekspr. ki prinaša trpljenje, težave: to so bili trdi časi; trda stvarnost / trdo življenje / trd boj; do tja je še več ur trde hoje naporne; trdo delo težko, težaško / trda preizkušnja huda, težka
5. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trd stisk roke; trd udarec po mizi / star. trd spanec trden / knjiž. trda revščina huda, velika / zunaj je trda tema popolna; ekspr. delati do trde noči; knjiž. letos je trda zima huda, zelo mrzla / knjiž.: trde barve močne, izrazite; trda svetloba / trda droga vsako močno mamilo, ki povzroča hitro odvisnost, lahko tudi smrt
6. ekspr. strog, neprizanesljiv: trd, a pravičen mož; biti trd do otrok, z otroki / trd značaj / trda očetova roka / trda pravica / trda kazen
// neuklonljiv, nepopustljiv: trd, neprijazen človek / kljub mučenju je ostal trd in ni ničesar izdal / trd kmet
7. nav. ekspr. ki ne vsebuje, izraža prijaznosti, naklonjenosti: reči kaj s trdim glasom; trd pogled; trde besede / na obrazu so se mu prikazale trde poteze; njegove oči so ostale trde in mrzle
8. nav. ekspr. neobčutljiv, brezčuten: sčasoma je postal trd, nič več ga ni prizadelo
● ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; trdi pristanek letala pristanek, pri katerem se letalo lahko razbije, poškoduje; pog., ekspr. gostje so že trdi pijani, vinjeni; ta jezik je trd ima sorazmerno malo samoglasnikov; jezik pripovedi je okoren, trd slovnično, stilno neizoblikovan; nizko ranjenec je že trd mrtev; ekspr. učenec je trde glave, ima trdo glavo se težko uči; šport. žarg. trda igra neobzirna, zelo borbena igra; ekspr. ima trdo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. on potrebuje trdo roko odločno, dosledno vodstvo; ekspr. vladati s trdo roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; pog. štedilnik na trdo gorivo trdno gorivo; on je trdega srca, ima trdo srce je neusmiljen, neprizanesljiv
♦ agr. trdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi; trdo vino vino, ki vsebuje veliko kisline, čreslovine, navadno tudi več alkohola; anat. trda mrena zunanja ovojnica centralnega živčevja; trdo nebo sprednji, koščeni del neba; fot. trdi negativ negativ, ki nastane pri predolgo časa trajajoči osvetlitvi ali predolgo časa trajajočem razvijanju; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; glasb. trdi zastavek zastavek, pri katerem sta glasilki tesno skupaj; jezikosl. trdi l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; kem. trda voda voda, ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kor. trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom; les. trdi les les z razmeroma veliko gostoto; med. trdi čankar razjeda s trdimi robovi, značilna za prvi stadij sifilisa; metal. trdi svinec svinec, ki mu je dodan antimon; trde kovine kovine z veliko trdoto; pravn. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; rač. trdi disk naprava z elektronsko opremo in vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje informacij; teh. trdi lot ali trda spajka lot ali spajka z visokim tališčem; tisk. knjiga s trdimi platnicami s platnicami iz debelejše lepenke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

tŕd -a -o tudi tŕd -a -ó; tŕši -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ) ~ oklep; poud.: ~, a pravičen človek |strog, neprizanesljiv|; ~ pogled |neprijazen, nenaklonjen|; več ur ~e hoje |naporne|; ~a preizkušnja |huda, težka|; šport. žarg. ~a igra neobzirna, zelo borbena; neobč.: ~a revščina huda, velika; ~a zima huda, zelo mrzla; poud.: ~o delo |težko, težaško|; ~o koleno |manj gibljivo, težko gibljivo|; nevtr. Ta postelja je preveč ~a; poud. kljub mučenju ostati ~ |neuklonljiv, nepopustljiv|; knj. pog., poud. Gostje so že ~i |pijani, vinjeni|; nizk. Ranjenec je že ~ |mrtev|; poud. trd do koga biti ~ ~ otrok |strog, neprizanesljiv|; poud. trd od česa biti ~ ~ strahu |zelo se bati|; poud. trd z/s kom/čim biti ~ z otroki |strog, neprizanesljiv|
tŕdi -a -o (ŕ) ~ sir; ~e droge; ~o gorivo → trdno gorivo
tŕdo -ega s, pojm. (ŕ) udariti koga s čim ~im
v tŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ kuhano jajce
na tŕdem mestov. prostor. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ spati
tŕdost -i ž, pojm. (ŕ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

vladálec -lca [tudi wladau̯ca] m (ȃ)
zastar. vladar: pravičen vladalec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

vodíti1 vódim nedov. (ī ọ́)
1. iti pred kom ali s kom z namenom, da pride na določeno mesto: strežniki vodijo bolnike na preglede; voditi goste v hotelske sobe; voditi kaznjence na zaslišanje; učitelj je otroke previdno vodil proti vrhu / voditi živino na pašo, v hlev goniti
// iti s kom z namenom, da se mu kaj pokaže, razkaže: voditi obiskovalce po razstavi; voditi turiste po mestu
2. držeč koga delati, da se giblje v določeni smeri: voditi slepega človeka / voditi koga za roko, pod roko / voditi konja za uzdo
// držeč koga delati, da pride na določeno mesto: voditi koga čez trg; voditi otroka na drugo stran ceste / bolnika pogosto vodijo na sprehod
3. delati, povzročati, da kdo kam pride: otroci so pogosto vodili domov svoje prijatelje / ekspr.: radovednost ga je vodila k njim iz radovednosti je prihajal; poštarja vodi služba v vse hiše poštar ima tako službo, da prihaja v vse hiše / otroka ne vodijo več v vrtec nimajo ga več v vrtcu
4. iti v premikajoči se skupini pred drugimi: sprevod je vodil zastavonoša / kolono je vodil gasilski avtomobil
5. delati, da se kaj premika, giblje v določeno smer, ima določen položaj: kapitan je sam vodil ladjo; voditi čoln mimo čeri; voditi raketo z zemlje / dobro voditi koso, žago; spretno voditi smuči / z magnetom voditi opilke
// delati, da kaj deluje, poteka na določen način: voditi napravo; daljinsko voditi / voditi proizvodnjo z računalnikom; strokovno voditi delo
6. biti na najvišjem mestu pri usmerjanju dejavnosti
a) kake skupine, skupnosti, organizacije: voditi stranko; umetniško voditi zbor / voditi državo / delegacijo vodi znan politik / samec vodi čredo
b) kake delovne enote: voditi podjetje, šolo, tovarno / voditi prodajni oddelek
// biti na najvišjem mestu pri odločanju o poteku česa: predsednik vodi delo, priprave / sodnik vodi preiskavo / žena vodi gospodinjstvo / voditi sejo, tečaj / voditi televizijsko oddajo / voditi izlet
7. z zgledom, nasveti delati, povzročati, da kdo ravna na določen način: voditi mladino; voditi otroke tako, da se razvijejo njihove sposobnosti; duhovno, moralno voditi
8. delati, da kdo ravna v skladu z določenim ciljem: vodila ga je skrb za otroka
9. biti v določenem prostoru in imeti določeno smer: cesta vodi mimo šole; steza vodi na hrib, po slemenu; stopnice vodijo navzdol / vrata vodijo v spalnico / čez reko vodi most je; pot nas je vodila mimo starega gradu šli smo
// omogočati, da kdo
a) kam pride: cesta vodi do hribovskih kmetij; pren., ekspr. pot, ki vodi v lepše življenje
b) kaj spozna, se s čim seznani: pisec vodi bralca skozi zgodovino teh krajev / sledovi vodijo daleč nazaj
10. s prislovnim določilom delati, povzročati, da se doseže to, kar izraža določilo: vztrajno delo vodi do uspeha; pravičen boj vodi k zmagi
// delati, povzročati, da pride do tega, kar izraža določilo: žalitve vodijo v prepir / tako gospodarjenje vodi v propad
11. opravljati kako dejavnost, s katero se spremljajo določeni dogodki, spreminjanje stanja: voditi evidenco o prebivalstvu / voditi poslovne knjige
12. publ. teči, voziti pred drugimi tekmovalci: vodi mlajši kolesar; tekač je nekaj časa vodil, potem ga je nekdo prehitel
// biti glede na rezultat, točke pred drugimi tekmovalci: naši skakalci vodijo; vodi Francija pred Ukrajino; voditi z dvema točkama
// biti glede na kaj sploh pred drugimi: vodi kandidat nasprotne stranke / voditi z večino glasov
13. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: voditi s kom pogajanja; pisec je že vodil podobno polemiko sodeloval v njej; voditi zapisnik pisati
● pisar. ne vodijo dovolj računa o družbeni pomembnosti teh pojavov ne upoštevajo jih dovolj; ekspr. voditi koga za nos varati ga; publ. v modi vodita Francija in Italija sta najpomembnejši, najboljši; ekspr. tako ravnanje, to nikamor ne vodi izraža odklonilen odnos; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. vse poti vodijo v Rim isti cilj, namen se lahko doseže na različne načine
♦ aer. kontrola letenja vodi letalo daje z zemlje pilotu navodila za krmarjenje; alp. voditi navezo; gled. voditi lutko premikati jo in s tem ustvarjati videz, da je živa; kor. pri plesu vodi moški določa držo in ritem ter usmerja korake, obrate; rad. voditi oddajo neposredno sodelovati pri realizaciji radijske, televizijske oddaje; skrbeti, da oddaja poteka po določenem načrtu; najavljati in komentirati program na prireditvi; šport. voditi žogo premikati jo v določeni smeri z metanjem ob tla ali rahlimi sunki z nogami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zavẹ̑tje, n. der Schutz gegen den Wind; ein windsicherer Ort; drevo stoji v zavetju; — die vom Wind abgewandte Seite des Schiffes, das Lee, Cig.; — (fig.) die Zuflucht, der Zufluchtsort; z. grešnikov; pravičen človek ima zavetje v smrti, Ravn.-Valj. (Rad); — to je zdaj v zavetju (= na varnem), Svet. (Rok.); — der Schutz; zavetja iskati pri kom; v zavetje ptičem, koristnim zemljedelstvu, imamo zakon, Levst. (Nauk); — zavẹtjè, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Število zadetkov: 54