pobóžnik -a m (ọ̑)
knjiž. pobožen človek: pobožnik in pravičnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

pravíčnik -a m (ȋ)
ekspr. pravičen človek: imeli so ga za pravičnika; pravičniki in krivičniki
● knjiž., ekspr. on je še spal spanje pravičnika mirno, trdno spal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.