préčiti -im nedov. in dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. knjiž. prečkati: prečiti progo, ulico / molče je prečil trg
♦ alp. prečiti plaz, steno 2. nedov.,
star. preprečevati: valovi so jima prečili, da nista mogla pluti dalje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.