kákanje kákanja samostalnik srednjega spola [kákanje] 1. evfemistično izločanje odvečnih snovi iz črevesja po prebavljanju1.1. evfemistično odvečne snovi, ki se po prebavljanju izločijo iz črevesja
ETIMOLOGIJA: ↑kakati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kákati kákam nedovršni glagol [kákati] evfemistično izločati odvečne snovi iz črevesja po prebavljanju
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. kàkati, rus. kákatь, češ. kakat < pslov. *kakati, imitativna beseda, tako kot nem. kacken, gr. kákkō, lat. cacāre, it. cacare - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pokákati pokákam dovršni glagol [pokákati] 1. evfemistično umazati z iztrebki
2. v obliki pokakati se, evfemistično po prebavljanju izločiti odvečne snovi iz črevesja
3. v obliki pokakati se, neformalno, slabšalno imeti do koga, česa negativen, brezbrižen odnos
4. v obliki pokakati se, neformalno, slabšalno ustrašiti se in zato popustiti, ne opraviti naloge
FRAZEOLOGIJA: pokakati se v hlače ETIMOLOGIJA: ↑kakati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.