blokáda -e ž (ȃ)
1. gospodarska ~ (zapora); ~ denarnih sredstev
2. ~e na cestah ovire, zapore; prebiti ~o obroč, obkolitev
obróč -a m z -em (ọ̑) ~i na sodu; kolesni, železni ~; plavalni ~; nestrok. ~i pri avtomobilu |strok. platišča|; redk. ~i okrog oči kolobarji; prebiti se iz sovražnega ~a
odsedéti -ím dov. odsedèn -êna; odsedênje; drugo gl. sedeti (ẹ́ í) knj. pog. kaj ~ kazen prestati; ~ deset let prebiti v zaporu; redk. mirno ~ obed presedeti
osprédje -a s (ẹ̑) ~ stavbe; prebiti se v ~ naprej; knj. pog. riniti v ~ |hoteti biti prvi, upoštevan|, publ.: postavljati kaj v ~ dajati prednost, poudarjati; prihajati, stopati v ~ postajati pomemben, pereč
pre..1 [poudarjeno prè] predp.; varianti pré.. (Préloge), prê..2 (prêrok) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'obvladanje' prebíti (se), prejádrati, prekontrolírati, prelúknjati, prepotováti, preštéti
2. 'pretiranje' pregréti, prenapéti, presolíti, prevzdígniti se
3. 'ponovnost' prekúhati, prepléskati, prepráti
4. 'drugačnost' predrugáčiti, preoblikováti, pretvóriti
5. 'razdruženje' pregrízniti, prekláti prerézati
6. 'prevladanje' prekipéti, prelisíčiti, premágati, preségati
II. izpredložna imenska Pregrád, predóber, prečúden, prevêlik, previsòk, prekmálu, premálo, prepočási, prezgódaj
III. izpodstavna predája, prekrítje, premíslek, premôlk, pretvórba, pregnán, premázan, premenílen, premíčen
prebít -a -o (ȋ) ~ zid; neobč. ~ jetnik pretepen
prebíti -a -o (ȋ) neobč. Ti ~ dež presneti, prekleti; poud.: ne imeti ~e pare |ne imeti nič denarja|; To ni vredno ~e pare |je zelo malo, nič vredno|
prebítost -i ž, pojm. (ȋ)
prebíti1 -bíjem dov., nam. prebít/prebìt; prebítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj ~ led; ~ sovražnikov obroč; neobč. prebiti koga ~ nasprotnika natepsti, pretepsti
prebíti se -bíjem se (í ȋ) ~ ~ do ponesrečenca; ~ ~ skozi goščavo; poud. prebiti se do česa ~ ~ ~ znanstvenega naslova |doseči ga z velikim prizadevanjem|
prebíti2 -bíjem dov. -íj -íjte; -íl -íla, -ít/-ìt, -ít -íta; prebítje; (-ít/-ìt) (í ȋ) kaj ~ noč pri prijateljih; ~ hudo preizkušnjo; poud. Ne more ~ brez nje |zdržati|
prečákati -am dov. -an -ana (á ȃ) poud. koga/kaj ~ celo dopoldne |čakaje prebiti|
prečepéti -ím dov. prečepèn -êna; prečepênje; drugo gl. čepeti (ẹ́ í) kaj ~ vso vožnjo; poud. ~ največ časa v pisarni |prebiti, preživeti|
predaníti -ím dov. predáni -íte; predánil -íla, -ít/-ìt; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. prebiti, preživeti dan
prefantováti -újem dov.; drugo gl. fantovati (á ȗ) poud. kaj ~ vso noč |prebiti, preživeti v fantovski družbi|
pregúrati -am dov. -an -ana; pregúranje (ȗ) neknj. pog. prebiti, preživeti: Bomo že kako pregurali
prekričáti -ím dov. prekričánje; drugo gl. kričati (á í) koga/kaj ~ sogovornika; poud. ~ vso noč |kriče prebiti|
prekrókati -am dov. -an -ana; prekrókanje (ọ̑) knj. pog., poud. kaj ~ noč |popivajoč prebiti|
prekvartáti -ám dov. prekvartánje; drugo gl. kvartati (á ȃ) poud. kaj ~ vso noč |kvartajoč prebiti|
prepíti -píjem dov., nam. prepít/prepìt; drugo gl. piti (í) poud. kaj ~ vse noči |prebiti ob popivanju|
prepíti se -píjem se (í) Žival se je prepila
presedéti -ím dov. presedèn -êna; presedênje; drugo gl. sedeti (ẹ́ í) poud. kaj ~ popoldne pri frizerju |sedeč prebiti|; ~ kazen |prestati|; poud. presedeti pri čem ~ ure in ure pri knjigah |brati, študirati|
prestáti2 -stojím dov., nam. prestàt/prestát; drugo gl. stati2 (á í) kaj ~ vso dolgo vožnjo v vlaku |stoječ prebiti|
pretičáti -ím dov.; drugo gl. tičati (á í) poud. ~ veliko doma |prebiti, preživeti|
pretôlči -tôlčem [u̯č] dov. pretôlčenje; drugo gl. tolči (ó) kaj ~ led na plitvini; poud. srečno ~ zimo |prebiti, preživeti|; poud. pretolči koga |natepsti, pretepsti|
pretôlči se -tôlčem se [u̯č] (ó) poud. ~ ~ skozi zamete do naselja |prebiti se|
priríniti -em dov. prirínjen -a; prirínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ avtomobil k mehaniku; poud.: ~ do planinske koče |počasi, s težavo priti|; Pšenica ~e iz zemlje |priklije|; ~ čez zimo |prebiti, preživeti|
priríniti se -em se (í ȋ) ~ ~ skozi grmovje; poud. pririniti se do koga/česa ~ ~ ~ direktorja |postati direktor|
priríti -ríjem dov., nam. prirít/prirìt; prirítje; drugo gl. riti (í ȋ) Prašič je priril do konca njive; poud. ~ do pomladi |prebiti, preživeti|
sám1 -a -o (ȃ á á)
1. ~ talent še ni dovolj, moral se bo tudi učiti; Menijo, da ~e kazni ne bodo zadostovale; ~ bog ve, če je res |nihče ne ve|
2. poud. |prav|: ~ predsednik se je zavzel zanje; prebiti se v ~ vrh česa; Pripeljali so ga do ~ih vrat
sédem2 sêdmih [də] glav. štev. (ẹ́ é) imeti ~ otrok; eno od ~ih čudes sveta; izobr. ~ modrih |grški misleci in državniki pred Sokratom|; poud. prebiti ~ suhih let |obdobje revščine, pomanjkanja|; Čez ~ let vse prav pride |Vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti|
sédem sêdmih [də] m, ž, s mn., člov. (ẹ́ é) Branila sta se sama proti ~im; nečlov. priti ob ~ih zvečer |ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; Prodali so precej telet, doma so jih obdržali ~
skozi [poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz..
1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt
2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja
3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim
4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo
5. vzročnostni: postati znan ●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram
6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami
7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›
zúnaj1 mestov. prostor. prisl. (ú)
1. Grad je ~ in znotraj lepo urejen; Nekateri so šli v dvorano, drugi so stali ~; sedeti ~ pod kostanjem; ~ je mrzlo; ogledati si tovarno od ~ in od znotraj
2. poud. vse večere prebiti ~ |zdoma|; knj. pog. ~ imajo to bolje urejeno v tujini; ~ v svetu ga poznajo; vmešavanje od ~
na zúnaj ozirn. prisl. zv. (ú) ~ ~ so si zelo podobni