čezprebiti (čez prebiti) glag. dov. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

čezprebiti -bijem dovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dosti prisl., F112, complures, nyh doſti ṡkupai, nyh doſti; copia, -ae, obilnoſt, doſti, vſiga ṡadoſti; equitium, -tÿ, doſti koyn v'kupai; dapsilis, veliku, doſti, inu obilnu; demagis, doſti vezh; facere multa verba, doſti govoriti; loquacitas, jeṡizhnoſt, doſti inu nenuznu govorjenîe; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; multifacere, ſylnu hvaliti, ṡa doſti derṡhati; multipeda, -ae, kar doſti núg ima; multipotens, mogozh, kateri doſti premore; multo minus, doſti manîe; multopere, ſylnu doſti; multus, -a, -um, doſti, veliku; perpeti, pertarpéti, ali doſti tarpeti, prebiti; perplurimum, cilú ſylnu doſti; quantitas, -tis, doſti ali malu; sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai dati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

izprebíti, -bǫ̑m, (-bọ̑dem), vb. pf. = prebiti (aushalten, erdulden), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

márenj, -rnja, m. die Rede, Mur., Cig., Jan., Kor., Poh.; resnega marnja biti, Slom.; opravljivi, nesramni marnji, Slom.; das Gespräch: lepe marnje imeti, Slom.; — krivice brez marnjev prebiti, ohne Widerrede, Ravn.; — das Gerede, das Geschwätz, die Märe, Meg., Boh., Habd., Dict., Mur., Cig., Jan.; poslušajo človeške sanje in marnje, Krelj; to so čudni marnji, Trub.; mi nismo zvijaških marnjev pobirali, kadar smo vam moč in prihod Kristusa oznanjevali, Ravn.; prazni marnji, leeres Geschwätz, Dalm., LjZv.; (marinj, Štrek.; pl. marinji, Boh., Dict., Krelj; marini, Dalm.); — prim. stvn. māri, Kunde, Märchen, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ostati dov., F43, donec aspiret dies, dokler ſhe dán hladán oſtane; manere, oſtati; permanere, oſtati, prebiti; pernoctare, zhes núzh na enim meiſti oſtati, prenozhiti; stare promiſsis, oblubo derṡhati, per oblubi oſtati; pervigere, v'ti narbulſhi mozhi oſtati; remanere, oſtati, odṡád oſtati; turpiter se dare, na ſramoti oſtati; vale, ṡdrav oſtani; prim. ostaječ, ostan, ostaneoč, ostanjen 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pre-, I. adv. (praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prebíjati, -am, vb. impf. ad prebiti; 1) durchschlagen; železo p.; toča prebija, es hagelt durch, Cig.; — brada ga že prebija (er bekommt schon den Bart), pa še nima pameti, Cig.; — p. na dvoje, entzweischlagen, Cig., Jan.; — 2) aufheben: eno drugo prebija, eines hebt das andere auf, Cig.; — compensieren, Cig. (T.), DZ.; p. dolg za dolg, Cig. (T.); — 3) = prebivati 1), ertragen: tak si, da te ni prebijati, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prebit deležnik

PRIMERJAJ: prebiti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

prebíti 1., -bǫ̑m, (bǫ̑dem), vb. pf. 1) überstehen, aushalten, ausharren; ž njim ni moči p., es ist mit ihm nicht auszuhalten; prebil je vso grozo, Ravn.-Mik.; dosti hudega p., C.; p. s čim, mit einer Sache auskommen; z malim p., Cig.; lehko p. brez česa, Levst. (Pril.); — preskušnjo p., die Prüfung bestehen, DZ.; — 2) die Zeit zubringen, verleben, Cig., Jan.; cel dan v postu p., C.; p. v šalah in burkah, die Zeit mit Scherzen zubringen, Cig.; — 3) übrig bleiben, Meg., Jan., C., Boh., Vrt.; poberite kosove, ki so prebili, Trub.; on se bo obrnil k ostankom, kateri so še mej vami prebili iz roke asirskega kralja, Dalm.; prebil, übrig, Meg., Jan., C.; — (praes. prebȋjem, Št.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prebíti 2., -bȋjem, vb. pf. 1) durchschlagen, durchhauen; led p., ein Loch in das Eis hauen; črepinjo si p., ein Loch in den Kopf bekommen; luknjo v kaj p., ein Loch in etwas schlagen; prebit denar, durchlöchertes Geld; prebita ladja, ein leckes Schiff, Cig.; svinčenka ni prebila, die Kugel drang nicht durch, Cig.; potrpljenje železna vrata prebije = Geduld überwindet alles, Mur.; p. vrste sovražnikov, sich durchschlagen, Cig.; — entzwei schlagen, entzwei hauen; p. kos železa na dvoje; — 2) abstechen (im Kartenspiel); p. s karto, Cig.; — (bei der Berechnung) aufgehen lassen, aufheben, compensieren, Cig.; eno z drugim, eno za drugo p.; dolg za dolg p., Cig. (T.); vzajemno p. troške (gegenseitig aufheben), DZ.; — 3) prebit (evfemizem za: preklet), verdammt, "verflixt": p. hlapčič, ein Zeterjunge, Cig.; prebito malo, verdammt wenig, C., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); prebito obrenkati koga, jemanden gehörig auszanken, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prebìti -bíjem dov. prebiti: kamen .. i tak ga je ſzrecsno lücso, ka je Goliáti cselo prebio KM 1796, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prebiti1 [prebíti prebȋjem] dovršni glagol

preživeti se z dohodki, dobiti dovolj dohodkov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prebiti2 [prebíti prebȋjem] dovršni glagol

z udarcem narediti odprtino; prebiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prebiti1 dov., pertundere, pretepſti, reṡbiti, ṡkuṡi prebiti; prim. prebit 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prebiti2 dov., F2, permanere, oſtati, prebiti; perpeti, pretarpéti, ali doſti tarpeti, prebiti; prim. prebit 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prebiti -bijem dov. prebiti, tj. narediti luknjo: edn v' njega ſtreli, kugla prebye 3. ed. shelesnu oblazhilu ǀ S. Hieronymus s'enem shpizhestam kamenam po nagih perſah ſe tolzhe, de je zhudu de rebra neprebie +3. ed. ǀ David je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril, zhipino prebil del. ed. m, inu kamen v'zheli je bil obtizhel ǀ S' tem sheblam Jael je bila prebila del. ed. ž glavo Siſaru

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prebívati, -am, vb. impf. ad 1. prebiti (bom); 1) aushalten; kraljici uže ni bilo prebivati, Levst. (Zb. sp.); leiden, ertragen, C.; ni moči ga p., Svet. (Rok.); — auskommen, C.; ob vodi in suhem kruhu p., LjZv.; — 2) sich aufhalten, wohnen; na kmetih p.; ribe v vodi prebivajo; pod eno streho s kom p.; po vaseh prebivajo kmetje, po mestih gospoda in rokodelci; — 3) übrig bleiben, übrig sein, C., Levst. (Pril.); le-ti bodo vsi jesti zadosti imeli, in bode še prebivalo, Trub.; nič časa mu ni prebivalo, Zv.; — überflüssig sein, C.; meni kaj prebiva, ich habe an etwas Überfluss, V.-Cig.; — potok prebiva, der Bach läuft über, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prebòj, -bója, m. 1) das Durchschlagen, der Durchschlag, Cig., Jan.; — 2) die Pore, Erj. (Ž., Som.), Cig. (T.); — 3) die Zwischenwand, C.; "kar je vmes postavljeno", Dict.; — 4) die Compensation, Cig. (T.), DZ.; — prim. 2. prebiti 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pretepsti dov., F2, everberare, pretepſti; pertundere, pretepſti, reṡbiti, ṡkuṡi prebiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pretrpeti dov., F5, perdurare, notar do konza tarpeiti, pretarpeiti; perferre, preneſti, pretarpéti; perpeti, pretarpéti, ali doſti tarpéti, prebiti; pertolerare, preneſti, pretarpeti, do konza tarpéti; sustinere, zhakati, pretarpéti, preſtati, preneſti, gori derṡhati, plantati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

razbiti dov., F25, confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti; deffringere, reṡbiti, na koſſe reṡbiti; dirumpere, reṡbiti, reſpozhiti, s'mozhjó reṡbiti; effringere, gori ſtréti, predréti, vrata reṡbiti; foedifragus, kateri ṡaveṡo reṡbye, reṡdere, ne darṡhy; frangere, reṡbyti, ṡlomiti, ſtréti, vkarhniti; infragilis, -le, infragibilis, nereṡbyézh, kar ſe ne more reṡbyti; pertundere, pretepſti, reṡbiti, ṡkuṡi prebiti; prim. razbijen 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skozprebiti (skoz prebiti) glag. dov. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

sprevodìti -vòdim dov.
1. spremiti: Vu moj ürok nebeſzki Kriſztus dás me ſzprevoditi SŠ 1796, 119; gda je od ſzébe tak ſzprevodis, kak je vugodno Bougi KŠ 1771, 740; Gda sze Goszpoud páli odprávlajo, jih nikelko szprevodi KOJ 1845, 28; Szprevodte ga pa vu méri KŠ 1771, 525; Szprevodili ſzo ga vu ládjo KŠ 1771, 406; szo ga v-büdinszki grád szprevodili KOJ 1848, 75
2. pokopati, udeležiti se pogreba: mrtvecze na ſztrán ſzprevodite je vi SŠ 1796, 150
3. prebiti, preživeti: I dnéſnyi dén vu méri Dáj mi lepou ſzprevoditi BKM 1789, 375; Oh keliko vör i lejt ſzi do eti máo zobsztom ſzprevodo KM 1783, 198
sprevodìti se -vòdim se biti spremljan: Zlotri ſze je zváraſſa, On ſzprevodo vö zmeſzta BKM 1789, 71; devojke sze tüdi szprevodijo pred tébe TA 1848, 37
sprevòdeni tudi sprevòdjeni -a -o spremljan: Oni záto ſzprevodeni od gmajne prejk ſzo sli po Feniczii KŠ 1771, 388; Matyas, v-Büdino szprevodjen z-Csehszkoga KOJ 1848, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

strȃjka, f. das Darben: od strajke bled in suh, jvzhŠt.; nekatero strajko prebiti, Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.-Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.-Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.-Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.-Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.-Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar-Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.-C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj (nav. zakaj?) warum? za to, deshalb (nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.-Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.-Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče-Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.-C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.-Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.-Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. (Št.)-Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.-Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči (eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, (opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.