avant.. prvi del podr. zlož. |prednji| avantgárda, avantgardízem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
bergère en gondole -- -- -- m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
brádəlj, -dlja, m. 1) das Kinn, V.-Cig., C.; — 2) das Bartläppchen der Hühner, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) der Zapfen am Halse der Schweine, C.; — 4) der Bart der Zimmermannsaxt: bradelj je bradljina brada, Mik.; žatlaka ima toporišče, uho, prednji in zadnji bradelj, Vod. (Rok.); — 5) der Schlüsselbart, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čeljústne várnostne vezí -ih -ih -í ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čêlni ščít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čêlo -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
četvérnica -e ž (ẹ̑)
nekdaj veriga, s katero se zapreže prednji par volov pri oranju s četverovprego:
nekdaj veriga, s katero se zapreže prednji par volov pri oranju s četverovprego:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
člẹ̑n, m. das Gelenk, das Glied, Mur., Cig., Jan., Mik.; členi stopala, die Fußglieder, Cig. (T.); člen za členom, gliederweise, Cig.; — der Knöchel, Cig.; zapestni č., der Handknöchel, Cig.; — das Glied: (in der Baukunst), Cig.; — galvanski č., das galvanische Element, Sen. (Fiz.); — das Satzglied: glavni č., Jan.; — das Glied (math.), Cig. (T.); prednji, zadnji č., Cel. (Ar.); členi enačbe, Cig. (T.); — glavni č., das Hauptstück (einer Schrift), Cig., Jan.; — das Geschlechtswort, der Artikel, Cig. (T.); — der Grad der Verwandtschaft (= koleno), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
dŕsa -e ž (r̄)
sled od drsanja, spodrsavanja na tleh: deblo je napravilo velike drse / zbrisati drse na parketu
// star. drsalnica, drsnica: z drsanjem ne bo nič, je drsa preveč slaba
● ekspr. mu že drsa poje zaradi starosti, oslabelosti hodi drsaje
♦ agr. (plužna) drsa nekdaj opora, na kateri sloni prednji del gredlja; anat. drsa žleb na kosti, po katerem drsi kita ali mišica; geol. drsa od tektonskih premikov zglajena ploskev kamnine
sled od drsanja, spodrsavanja na tleh: deblo je napravilo velike drse / zbrisati drse na parketu
// star. drsalnica, drsnica: z drsanjem ne bo nič, je drsa preveč slaba
● ekspr. mu že drsa poje zaradi starosti, oslabelosti hodi drsaje
♦ agr. (plužna) drsa nekdaj opora, na kateri sloni prednji del gredlja; anat. drsa žleb na kosti, po katerem drsi kita ali mišica; geol. drsa od tektonskih premikov zglajena ploskev kamnine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
fíksna plôšča -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
góbec -bca m (ọ̑)
1. prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih in ribah: konjem so se penili gobci; seči z gobcem po hrani; slinast pasji gobec / jezik mu je visel iz gobca; pes ima kost v gobcu; morski pes je plaval s široko odprtim gobcem
2. nizko obraz: z veseljem bi mu razbil gobec; kar pljunil bi ti v gobec
// usta: zbil ti bom zobe iz gobca / počiti, udariti, usekati koga po gobcu
● nizko glej, da boš gobec držal da ne boš česa povedal, rekel; nizko ta pa ima gobec zna spretno govoriti, prepričevati; nizko z eno besedo mu je zamašil gobec mu onemogočil ugovarjanje; nizko zapri gobec! nehaj govoriti, molči; nizko dobili so jih po gobcu bili so tepeni, kaznovani zaradi predrznega, zabavljivega govorjenja; nizko ima dolg, grd gobec opravlja, grdo govori; nizko sam gobec ga je samo govori, ne stori pa ničesar
3. nizko kdor veliko, predrzno govori: to ti je gobec; bil je strašen gobec / kot psovka ne boš še tiho, gobec
4. ekspr. prednji del česa: čevlji so imeli stolčene gobce; gobec avtomobila
1. prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih in ribah: konjem so se penili gobci; seči z gobcem po hrani; slinast pasji gobec / jezik mu je visel iz gobca; pes ima kost v gobcu; morski pes je plaval s široko odprtim gobcem
2. nizko obraz: z veseljem bi mu razbil gobec; kar pljunil bi ti v gobec
// usta: zbil ti bom zobe iz gobca / počiti, udariti, usekati koga po gobcu
● nizko glej, da boš gobec držal da ne boš česa povedal, rekel; nizko ta pa ima gobec zna spretno govoriti, prepričevati; nizko z eno besedo mu je zamašil gobec mu onemogočil ugovarjanje; nizko zapri gobec! nehaj govoriti, molči; nizko dobili so jih po gobcu bili so tepeni, kaznovani zaradi predrznega, zabavljivega govorjenja; nizko ima dolg, grd gobec opravlja, grdo govori; nizko sam gobec ga je samo govori, ne stori pa ničesar
3. nizko kdor veliko, predrzno govori: to ti je gobec; bil je strašen gobec / kot psovka ne boš še tiho, gobec
4. ekspr. prednji del česa: čevlji so imeli stolčene gobce; gobec avtomobila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
góbec -bca m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
gobec ► ˈgọːbac ˈgọːpca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
góubec -bca m
1. gobec, prednji del glave živali: gyünczi mlatécsemi ne zavé'zi goubcza KŠ 1771, 641
2. prednji del ladje: I goubecz iſztina, kak je vézno, oſztano je tak KŠ 1771, 426
1. gobec, prednji del glave živali: gyünczi mlatécsemi ne zavé'zi goubcza KŠ 1771, 641
2. prednji del ladje: I goubecz iſztina, kak je vézno, oſztano je tak KŠ 1771, 426
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
gvózdenje z obuválom -a -- -- s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Huitfeldt smúčarske vezí -- -ih -í ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Je pravilno »pogon na zadnji kolesi« ali »na zadnja kolesa«?
V strokovni literaturi vidim, da govorijo o pogonu na prednja in zadnja kolesa. Ali ne bi morala biti v teh primerih uporabljena dvojina, torej pogon na prednji in zadnji kolesi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Kateri znak IPA ustreza slovenskemu a?
Prosim, če mi lahko pojasnite, kateri znak IPA ustreza knjižnemu slovenskemu /a/, saj je le-ta za slovenščino tradicionalno označen kot centralni glas, ne prednji ne zadnji?
V povezavi s tem me zanima tudi, ali je pri uporabi znakov IPA mogoč/primeren/sprejemljiv tudi ležeči zapis? Dvom se mi poraja, ker se pri uporabi Times New Roman ležeče zapisan znak za prednji [a] od pokončnega zelo razlikuje, in sicer tako, da sta ležeči [a] in ležeči [ɑ] (skoraj) enaka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
kljún -a m (ȗ)
1. prednji podaljšani roženi del glave z ustno odprtino pri ptičih: ptica ima dolg, ukrivljen kljun; udariti s kljunom; čapljin kljun; kljun gosi
2. prednji, kljunu podoben del ladje, čolna: čoln je s kljunom zadel ob breg / ladijski kljun; kljun ladje, parnika
// nav. ekspr. prednji del česa sploh: letalo je s kljunom treščilo na zemljo; kljun pluga
● ekspr. za mizo je čakalo pet lačnih kljunov otrok; ekspr. držati kljun ne povedati česa, molčati; ekspr. odpri (svoj) kljun, kadar je treba govori, reci; pog., ekspr. dobiti jih po kljunu biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
♦ grad. montažni kljun naprava, ki pri gradnji jeklenih mostov brez postavljanja odrov varuje konstrukcijo pred poškodbo; mont. stresalke z račjim kljunom z lopatasto razširjenim žlebom; vrtn. purmanov kljun okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir
1. prednji podaljšani roženi del glave z ustno odprtino pri ptičih: ptica ima dolg, ukrivljen kljun; udariti s kljunom; čapljin kljun; kljun gosi
2. prednji, kljunu podoben del ladje, čolna: čoln je s kljunom zadel ob breg / ladijski kljun; kljun ladje, parnika
// nav. ekspr. prednji del česa sploh: letalo je s kljunom treščilo na zemljo; kljun pluga
● ekspr. za mizo je čakalo pet lačnih kljunov otrok; ekspr. držati kljun ne povedati česa, molčati; ekspr. odpri (svoj) kljun, kadar je treba govori, reci; pog., ekspr. dobiti jih po kljunu biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
♦ grad. montažni kljun naprava, ki pri gradnji jeklenih mostov brez postavljanja odrov varuje konstrukcijo pred poškodbo; mont. stresalke z račjim kljunom z lopatasto razširjenim žlebom; vrtn. purmanov kljun okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
kljún -a m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
kljun ► kˈlüːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
- 1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
- 1.1. kar spominja na tako pokrivalo
- 3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
- 4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
kolut
Predlog
koluta samostalnik moškega spolaploščat okrogel predmet
IZGOVOR: [kolút], rodilnik [kolúta]
ZVEZE: zlati kolut
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
kónəc, -nca, m. 1) das Aeußerste eines Dinges, das Ende; sprednji, zadnji, zgornji, dolnji k., das vordere, hintere, obere, untere Ende; volkodlak je v sprednji konec volk, v zadnji konec človek, LjZv.; prednji, zadnji k., das Vorder-, Hintertheil; — die Spitze, k. prsta, jezika; der Zipfel; — pl. konci, das Kopfholz, die Rüste (bei den Köhlern), V.-Cig.; das Trumm, das Zettelende (bei den Webern), Cig.; Reststücke (vom Zeuge), Cig.; sami konci so! Gor., jvzhŠt.; — brez konca in kraja, ohne Ende; — zlo smo si v konce, wir sind einander abgeneigt, Cig., Z.; — po koncu (konci), aufrecht; po koncu se držati; lasje mu stoje, stopijo po koncu (zu Berge); po koncu biti, sich aufbefinden, nicht im Bette liegen; na konec, aufrecht, C.; — črez konec pasti, kopfüber fallen, C.; — na konec mi je prišlo, ich erinnere mich, C.; črez konec bežati, über Hals und Kopf fliehen, C.; — 2) der Anfang; od konca, anfangs, zu Anfang; od konca začeti, von neuem beginnen; od konca do kraja (konca), vom Anfang bis zum Ende, von A bis Z; nima ne konca ne kraja, ist unendlich, Cig.; — 3) das Ende; do konca, bis zum Ende; brez konca, ohne Ende; gänzlich, gründlich, Cig., Jan., C.; do konca neznan, vollständig unbekannt, Erj. (Torb.); do konca predrugačiti, Levst. (Nauk); do konca len, grundfaul, Cig.; do konca kaj razumeti, etwas aus dem Grunde verstehen, Cig.; vsaki reči trdo do konca iti, jeder Sache auf den Grund zu kommen suchen, Ravn.; s konca, am Ende, Z.; zum Beschlusse, Cig.; — die Beendigung, der Schluss; tako stori, pa bo konec, mache es so, und das Lied hat ein Ende, Cig.; pri koncu biti, zu Ende sein; na koncu, zum Beschluss, Cig.; na konec, zuletzt, C.; na konec konca, zu allerletzt, ogr.-C.; — der Ausgang; kakšen konec bo to imelo? — 4) das Ende, die Vernichtung; k. sveta, der Untergang der Welt; saj te ne bo k., es kostet dich ja nicht den Kopf; ne bo vsega k., če —, die Welt wird deshalb nicht zugrunde gehen, wenn —; ravno tak k. vas bo, ihr werdet dasselbe Ende nehmen, mesta je bilo k., die Stadt ward zerstört, Ravn.-Mik.; k. vzeti, jemati, ein Ende nehmen, vergehen, zugrunde gehen; od suše vse konec jemlje, jvzhŠt.; od žalosti k. jemati, vor Leid vergehen, Cig.; k. dati, zugrunde richten, C.; — 5) der Zweck, das Ziel, Cig., Jan.; iz tega konca, in dieser Absicht, C.; — 6) der Zwirn, Cig., Jan., BlKr.; klobko domačega konca, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); pl. konci, der Zwirn, Mur., Cig., Met.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
korén1 -a m (ẹ̑)
1. odebeljeni del korenine nekaterih rastlin, navadno stožčaste oblike: rastlino izpuliti s korenom; peteršiljev koren
// v zvezi koren lečen, po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: iskati koren lečen
2. zastar. podzemeljski del rastline, ki ji dovaja vodo in v njej raztopljene snovi; korenina: drevesce z dolgim korenom; spotaknil se je ob koren stare smreke
3. ekspr., navadno s prilastkom osnova, temelj: spoznati koren problema / tu je v korenu same debate nesporazum
// začetek, izvor: to ima svoj koren v preteklosti
4. jezikosl. del besede kot nosilec osnovnega pomena besedne družine: določiti koren; glagolski koren / koren besede
5. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent: izračunati koren / bikvadratni koren koren četrte stopnje; kubični ali kubni koren ki ima korenski eksponent 3; kvadratni koren ki ima korenski eksponent 2
● ekspr. toča je do korena vse potolkla popolnoma, čisto; ekspr. priti stvari do korena spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše
♦ anat. lasni koren del lasu, ki je v koži; nohtni koren del nohta, ki je v kožni gubi; nosni koren del nosu, kjer ta prehaja v čelo; koren jezika skrajni zadnji del jezika; koren čutnega ali senzibilnega živca zadnji del hrbtenjačnega živca, ki prenaša vzburjenje k osrednjemu živčevju; koren gibnega ali motoričnega živca prednji del hrbtenjačnega živca, ki prenaša vzburjenje k mišicam; bot. črni koren rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi ali rožnatimi cveti v koških, Scorzonera; trokrpi koralasti koren rastlina z rumenkasto zelenimi cveti in razvejeno koreniko, Corallorhiza trifida; rdeči koren; rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; zlati koren visoka rastlina gorskih travnikov z belimi cveti v grozdih, Asphodelus; teh. koren del lopate, s katerim je ta pritrjena na kolo pri turbinah; koren vara del zvara ob stiku spodnjega roba kovinskih delov; koren zoba del zobnika, kjer prehaja zob v podlago; zool. koren kljuna, repa; koren hrbtne plavuti
1. odebeljeni del korenine nekaterih rastlin, navadno stožčaste oblike: rastlino izpuliti s korenom; peteršiljev koren
// v zvezi koren lečen, po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: iskati koren lečen
2. zastar. podzemeljski del rastline, ki ji dovaja vodo in v njej raztopljene snovi; korenina: drevesce z dolgim korenom; spotaknil se je ob koren stare smreke
3. ekspr., navadno s prilastkom osnova, temelj: spoznati koren problema / tu je v korenu same debate nesporazum
// začetek, izvor: to ima svoj koren v preteklosti
4. jezikosl. del besede kot nosilec osnovnega pomena besedne družine: določiti koren; glagolski koren / koren besede
5. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent: izračunati koren / bikvadratni koren koren četrte stopnje; kubični ali kubni koren ki ima korenski eksponent 3; kvadratni koren ki ima korenski eksponent 2
● ekspr. toča je do korena vse potolkla popolnoma, čisto; ekspr. priti stvari do korena spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše
♦ anat. lasni koren del lasu, ki je v koži; nohtni koren del nohta, ki je v kožni gubi; nosni koren del nosu, kjer ta prehaja v čelo; koren jezika skrajni zadnji del jezika; koren čutnega ali senzibilnega živca zadnji del hrbtenjačnega živca, ki prenaša vzburjenje k osrednjemu živčevju; koren gibnega ali motoričnega živca prednji del hrbtenjačnega živca, ki prenaša vzburjenje k mišicam; bot. črni koren rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi ali rožnatimi cveti v koških, Scorzonera; trokrpi koralasti koren rastlina z rumenkasto zelenimi cveti in razvejeno koreniko, Corallorhiza trifida; rdeči koren; rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; zlati koren visoka rastlina gorskih travnikov z belimi cveti v grozdih, Asphodelus; teh. koren del lopate, s katerim je ta pritrjena na kolo pri turbinah; koren vara del zvara ob stiku spodnjega roba kovinskih delov; koren zoba del zobnika, kjer prehaja zob v podlago; zool. koren kljuna, repa; koren hrbtne plavuti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
krivína snéžne dèske -e -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
kr̀m, kŕma, m. das Schiffsende, Z.; zadnji k., das Schiffshintertheil, Z., Burg.; štiri mačke vržejo iz zadnjega krma, Ravn.; prednji k., das Vordertheil des Schiffes, Cig., Jan., DZ.; — prim. krn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
kròv krôva m
plošča, ki pokriva, zapira trup ladje, čolna
SINONIMI:
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
máska -e ž (ȃ)
1. predmet za zakritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja: natakniti (si), nositi, sneti (si) masko; režeča se maska; lice je negibno kot maska / obredne maske afriških plemen; pustne maske; ples v maskah ples, pri katerem nosijo plesalci maske / za maškarado se je oblekel v masko huzarja v obleko, ki predstavlja huzarja
// kdor ima obraz zakrit s takim predmetom ali po celotni opravi nekaj predstavlja: najlepše maske bodo nagrajene; v dvorani se je nabralo veliko mask
2. knjiž. kar prikriva, zakriva pravi videz, podobo česa; krinka: zunanji blišč je le maska za strahotno notranjo revščino / z oslabljenim pomenom nadevati si masko brezskrbnosti, poguma
3. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejen igralčev obraz: imel je zelo dobro masko / delati igralcem maske
4. predmet, ki se da na obraz ali del obraza, zlasti za zaščito: nadeti si, sneti si masko / plinska maska ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami; podvodna ali potapljaška maska ki omogoča gledanje pod vodo / zaščitna maska
5. navadno v zvezi posmrtna maska mavčni odlitek pokojnikovega obraza: njena posmrtna maska je ohranjena / posneti, vzeti komu posmrtno masko
6. kozm. na obraz nanesena sredstva za nego kože na obrazu: izmiti masko; sestav maske / čistilna, hranilna, oljna maska / maska za obraz
● ekspr. strgati komu masko z obraza pokazati njegovo pravo, resnično bistvo
♦ avt. maska prednji del karoserije, navadno mreža pred hladilnikom; fot. maska okvir, ki pri kopiranju ali povečevanju omogoča spreminjanje izreza slike; gled. maska kovinska ploščica z izrezanim krogom za uravnavanje velikosti svetlobnega polja v reflektorju; med. kisikova maska za vdihavanje kisika; zaščitna maska priprava iz tkanine, ki si jo da zdravstvena oseba čez nos in usta; maska za narkozo priprava, ki se povezne bolniku na obraz in nanjo kaplja narkotik; metal. maska forma z zelo tanko steno za natančne ulitke; šport. sabljaška maska za zaščito obraza pri sabljanju; um. maska konzola v obliki fantazijsko preoblikovane živalske ali človeške glave, zlasti v grški arhitekturi; vet. maska s temnejšo dlako porasel del pasje glave okoli oči in gobca; voj. maska kar dela kaj podobno okolici in s tem neopazno
1. predmet za zakritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja: natakniti (si), nositi, sneti (si) masko; režeča se maska; lice je negibno kot maska / obredne maske afriških plemen; pustne maske; ples v maskah ples, pri katerem nosijo plesalci maske / za maškarado se je oblekel v masko huzarja v obleko, ki predstavlja huzarja
// kdor ima obraz zakrit s takim predmetom ali po celotni opravi nekaj predstavlja: najlepše maske bodo nagrajene; v dvorani se je nabralo veliko mask
2. knjiž. kar prikriva, zakriva pravi videz, podobo česa; krinka: zunanji blišč je le maska za strahotno notranjo revščino / z oslabljenim pomenom nadevati si masko brezskrbnosti, poguma
3. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejen igralčev obraz: imel je zelo dobro masko / delati igralcem maske
4. predmet, ki se da na obraz ali del obraza, zlasti za zaščito: nadeti si, sneti si masko / plinska maska ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami; podvodna ali potapljaška maska ki omogoča gledanje pod vodo / zaščitna maska
5. navadno v zvezi posmrtna maska mavčni odlitek pokojnikovega obraza: njena posmrtna maska je ohranjena / posneti, vzeti komu posmrtno masko
6. kozm. na obraz nanesena sredstva za nego kože na obrazu: izmiti masko; sestav maske / čistilna, hranilna, oljna maska / maska za obraz
● ekspr. strgati komu masko z obraza pokazati njegovo pravo, resnično bistvo
♦ avt. maska prednji del karoserije, navadno mreža pred hladilnikom; fot. maska okvir, ki pri kopiranju ali povečevanju omogoča spreminjanje izreza slike; gled. maska kovinska ploščica z izrezanim krogom za uravnavanje velikosti svetlobnega polja v reflektorju; med. kisikova maska za vdihavanje kisika; zaščitna maska priprava iz tkanine, ki si jo da zdravstvena oseba čez nos in usta; maska za narkozo priprava, ki se povezne bolniku na obraz in nanjo kaplja narkotik; metal. maska forma z zelo tanko steno za natančne ulitke; šport. sabljaška maska za zaščito obraza pri sabljanju; um. maska konzola v obliki fantazijsko preoblikovane živalske ali človeške glave, zlasti v grški arhitekturi; vet. maska s temnejšo dlako porasel del pasje glave okoli oči in gobca; voj. maska kar dela kaj podobno okolici in s tem neopazno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
metáti méčem nedov., mêči mečíte; mêtal (á ẹ́)
1. s silo, navadno ročno, povzročati, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: otroci radi mečejo kamne; metati polena na kup, ogenj; metati z desno, levo roko / metati kepe v mimoidoče; metati kozarce ob tla; metati žogo visoko v zrak / žrebali so tako, da so metali kovance so se odločali na podlagi dogovorjenega pomena obrnitve kovanca / ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; ekspr. metati denar v hranilnik dajati, spuščati / pog. koliko časa boste še metali karte, kocke kartali, kockali
// nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom s silo povzročati, da prehaja kaj v velikih količinah na drugo mesto: vulkan je metal skale daleč od otoka; lokomotiva meče iz dimnika roje isker spušča, bruha / razburkano morje je metalo valove na obalo; vodomet meče vodo pet metrov visoko / letala mečejo bombe spuščajo / metati mostove, zgradbe v zrak razstreljevati jih / ta stroj kar meče podatke iz sebe
2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročati, da kaj hitro, sunkovito spreminja položaj v prostoru: valovi so metali čoln sem in tja; brezoseb. metalo ga je po dirjajočem vozu; ekspr. moreče sanje so ga metale kvišku zaradi njih se je prebujal, sedal; metati se po ležišču sem in tja / ekspr. bežeči vojak se je spretno metal od grma do grma / meče ga božjast božjasten je; ima napad božjasti; pren. vplivi so ga metali sem in tja
// ekspr. hitro, sunkovito premikati kak del telesa: glavo je metal ponosno nazaj; pri hoji meče desno nogo navznoter; konj je metal prednji nogi visoko v zrak / metati si lase s čela s hitrim, sunkovitim premikom glave povzročati, da padajo lasje po temenu nazaj
3. ekspr., s prislovnim določilom pošiljati, premeščati: metali so jih iz boja v boj; divizijo so metali z bojišča na bojišče / usoda ga je metala med dobre in slabe ljudi
4. ekspr., s prislovnim določilom hitro, nepopolno pisati, risati: metal je skice na platno; opombe si je metal v beležnico / na rob kompozicije meče same temne barve
5. ekspr., s prislovnim določilom, v zvezi metati oči, pogled pogledovati, ogledovati: rad meče oči po ženskah; fantje so metali za njo dolge poglede / metati stroge poglede izpod čela / že dolgo mečejo oči na sosedovo njivo si jo želijo, bi jo radi imeli
6. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: metal je očitke, vprašanja na vse strani; metati kletvice, psovke iz sebe / sonce je metalo žarke skozi okna; žarometi so metali luč po cesti / zvon je metal otožne glasove po dolini / jezno je metal bliske iz oči; njene oči so metale čudno svetlobo so se čudno svetile / besede, stavke je kar metal iz ust hitro, veliko je govoril; v pogovor rad meče tuje izraze v pogovoru jih nepričakovano, večkrat uporablja / metati nasmeške, poklone na levo in desno
// v zvezi z v povzročati, da kdo prehaja v stanje, kot ga nakazuje določilo: nasprotovanje ga meče v bes, obup; to ga meče v omamo / tedaj so začeli metati ljudi v ječe začeli so jih zapirati
7. navadno s prislovnim določilom povzročati, delati, da kaj kje je: ogenj je metal odsev na njegov obraz; drevesa so metala gosto senco na cesto; petrolejka je metala čudne sence po prostoru
// publ., v zvezi z na povzročati, da se na kaj gleda, o čem misli tako, kot nakazuje določilo: njegova izjava meče čudno luč na podjetje; to meče senco negotovosti na sporazum / to meče sum nanj
● bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti; ekspr. kritiki so metali blato nanj sramotili, obrekovali so ga; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. ne mečite denarja na cesto, skozi okno, stran ne dajajte, izdajajte denarja za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. s svojih miz jim mečejo samo drobtine dajejo jim samo malo pomembne, malo vredne stvari; pog., ekspr. metati hrano vase hitro, hlastno jesti, goltati; ekspr. v obraz se mu prilizujejo, sicer pa mečejo kamne za njim sicer pa grdo, slabo govorijo o njem; ekspr. metati obleko nase, s sebe hitro se oblačiti, slačiti; ekspr. metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; pog. metati poker, tarok igrati poker, tarok; ekspr. metati komu polena pod noge ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih; ekspr. metala je poljubčke poljubljala prste svoje roke in jo obračala, iztegovala proti komu; ekspr. že dve uri meče trnek lovi ribe s trnkom; ekspr. metati iz besedišča tuje besede prikazovati jih kot nepravilne, neprimerne; pog., ekspr. iz te gostilne zelo zgodaj mečejo (ven) zahtevajo, delajo, da jo gostje zapustijo; pog., ekspr. le kdo me meče že navsezgodaj iz postelje kdo zahteva, povzroča, da moram vstati; ekspr. delavce so metali iz službe odpuščali so jih, odpovedovali so jim delovno razmerje; ekspr. tudi iz tega stanovanja ga mečejo zahtevajo, da se tudi iz njega izseli; ekspr. ta misel ga meče iz tira ga vznemirja, razburja; ekspr. metati koga na cesto prizadevati si dati koga iz službe ali stanovanja; šport. žarg. ta skakalnica meče na nos povzroča, da se pri skoku leti z glavo naprej, navzdol; ekspr. tovarna meče na trg vedno več proizvodov množično proizvaja zanj; ekspr. to mu kar naprej mečejo pod nos, v zobe to mu kar naprej očitajo; ekspr. metati vse v en, isti koš ne upoštevati razlik med stvarmi, problemi; ekspr. tega mi ne boš metal v obraz tega mi ne boš brez obzirov pravil, očital; pog. ta profesor je pri izpitih rad metal negativno ocenjeval; pog. naprej metati očitati
♦ šport. metati pri kegljanju povzročati, da se krogla kotali proti kegljem; metati avt z rokami dati žogo iz avta v igro; metati disk, kopje; metati na koš
1. s silo, navadno ročno, povzročati, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: otroci radi mečejo kamne; metati polena na kup, ogenj; metati z desno, levo roko / metati kepe v mimoidoče; metati kozarce ob tla; metati žogo visoko v zrak / žrebali so tako, da so metali kovance so se odločali na podlagi dogovorjenega pomena obrnitve kovanca / ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; ekspr. metati denar v hranilnik dajati, spuščati / pog. koliko časa boste še metali karte, kocke kartali, kockali
// nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom s silo povzročati, da prehaja kaj v velikih količinah na drugo mesto: vulkan je metal skale daleč od otoka; lokomotiva meče iz dimnika roje isker spušča, bruha / razburkano morje je metalo valove na obalo; vodomet meče vodo pet metrov visoko / letala mečejo bombe spuščajo / metati mostove, zgradbe v zrak razstreljevati jih / ta stroj kar meče podatke iz sebe
2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročati, da kaj hitro, sunkovito spreminja položaj v prostoru: valovi so metali čoln sem in tja; brezoseb. metalo ga je po dirjajočem vozu; ekspr. moreče sanje so ga metale kvišku zaradi njih se je prebujal, sedal; metati se po ležišču sem in tja / ekspr. bežeči vojak se je spretno metal od grma do grma / meče ga božjast božjasten je; ima napad božjasti; pren. vplivi so ga metali sem in tja
// ekspr. hitro, sunkovito premikati kak del telesa: glavo je metal ponosno nazaj; pri hoji meče desno nogo navznoter; konj je metal prednji nogi visoko v zrak / metati si lase s čela s hitrim, sunkovitim premikom glave povzročati, da padajo lasje po temenu nazaj
3. ekspr., s prislovnim določilom pošiljati, premeščati: metali so jih iz boja v boj; divizijo so metali z bojišča na bojišče / usoda ga je metala med dobre in slabe ljudi
4. ekspr., s prislovnim določilom hitro, nepopolno pisati, risati: metal je skice na platno; opombe si je metal v beležnico / na rob kompozicije meče same temne barve
5. ekspr., s prislovnim določilom, v zvezi metati oči, pogled pogledovati, ogledovati: rad meče oči po ženskah; fantje so metali za njo dolge poglede / metati stroge poglede izpod čela / že dolgo mečejo oči na sosedovo njivo si jo želijo, bi jo radi imeli
6. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: metal je očitke, vprašanja na vse strani; metati kletvice, psovke iz sebe / sonce je metalo žarke skozi okna; žarometi so metali luč po cesti / zvon je metal otožne glasove po dolini / jezno je metal bliske iz oči; njene oči so metale čudno svetlobo so se čudno svetile / besede, stavke je kar metal iz ust hitro, veliko je govoril; v pogovor rad meče tuje izraze v pogovoru jih nepričakovano, večkrat uporablja / metati nasmeške, poklone na levo in desno
// v zvezi z v povzročati, da kdo prehaja v stanje, kot ga nakazuje določilo: nasprotovanje ga meče v bes, obup; to ga meče v omamo / tedaj so začeli metati ljudi v ječe začeli so jih zapirati
7. navadno s prislovnim določilom povzročati, delati, da kaj kje je: ogenj je metal odsev na njegov obraz; drevesa so metala gosto senco na cesto; petrolejka je metala čudne sence po prostoru
// publ., v zvezi z na povzročati, da se na kaj gleda, o čem misli tako, kot nakazuje določilo: njegova izjava meče čudno luč na podjetje; to meče senco negotovosti na sporazum / to meče sum nanj
● bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti; ekspr. kritiki so metali blato nanj sramotili, obrekovali so ga; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. ne mečite denarja na cesto, skozi okno, stran ne dajajte, izdajajte denarja za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. s svojih miz jim mečejo samo drobtine dajejo jim samo malo pomembne, malo vredne stvari; pog., ekspr. metati hrano vase hitro, hlastno jesti, goltati; ekspr. v obraz se mu prilizujejo, sicer pa mečejo kamne za njim sicer pa grdo, slabo govorijo o njem; ekspr. metati obleko nase, s sebe hitro se oblačiti, slačiti; ekspr. metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; pog. metati poker, tarok igrati poker, tarok; ekspr. metati komu polena pod noge ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih; ekspr. metala je poljubčke poljubljala prste svoje roke in jo obračala, iztegovala proti komu; ekspr. že dve uri meče trnek lovi ribe s trnkom; ekspr. metati iz besedišča tuje besede prikazovati jih kot nepravilne, neprimerne; pog., ekspr. iz te gostilne zelo zgodaj mečejo (ven) zahtevajo, delajo, da jo gostje zapustijo; pog., ekspr. le kdo me meče že navsezgodaj iz postelje kdo zahteva, povzroča, da moram vstati; ekspr. delavce so metali iz službe odpuščali so jih, odpovedovali so jim delovno razmerje; ekspr. tudi iz tega stanovanja ga mečejo zahtevajo, da se tudi iz njega izseli; ekspr. ta misel ga meče iz tira ga vznemirja, razburja; ekspr. metati koga na cesto prizadevati si dati koga iz službe ali stanovanja; šport. žarg. ta skakalnica meče na nos povzroča, da se pri skoku leti z glavo naprej, navzdol; ekspr. tovarna meče na trg vedno več proizvodov množično proizvaja zanj; ekspr. to mu kar naprej mečejo pod nos, v zobe to mu kar naprej očitajo; ekspr. metati vse v en, isti koš ne upoštevati razlik med stvarmi, problemi; ekspr. tega mi ne boš metal v obraz tega mi ne boš brez obzirov pravil, očital; pog. ta profesor je pri izpitih rad metal negativno ocenjeval; pog. naprej metati očitati
♦ šport. metati pri kegljanju povzročati, da se krogla kotali proti kegljem; metati avt z rokami dati žogo iz avta v igro; metati disk, kopje; metati na koš
- metáti se
1. prizadevati si s silo spraviti koga na tla, v ležeč položaj: ko je bil mlad, se je rad metal in pretepal / v cirkusu se je metal z medvedom
2. nav. ekspr., s prislovnim določilom hitro, sunkovito ulegati se: ob eksplozijah so se vojaki metali na tla
3. ekspr. hitro, sunkovito se gibati, teči, udarjati ob kaj: potok se meče čez skale / slap se meče trideset metrov globoko
4. ekspr. dajati udarce, povzročati poškodbe komu: napadalci so se srdito metali na brezmočne žrtve; z nasajenimi bajoneti so se vojaki metali drug na drugega
● slabš. metati se na kolena pred kom poklekati pred kom; ekspr. metati se komu pod noge predajati se, podrejati se; ekspr. metati se komu v naročje naglo, živahno objemati koga; zelo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; pog., ekspr. ta fant se meče za vsako (žensko) zelo vsiljivo si prizadeva pridobiti ljubezensko naklonjenost žensk; ekspr. ljudje so se mu metali okoli vratu objemali so ga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
metáti méčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pošiljati koga/kaj iz/od koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/čez/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
/Z jezo/ je metal kozarce ob tla.
/Z jezo/ je metal kozarce ob tla.
2.
kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj iz/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
Orodje je metal iz kota v kot.
Orodje je metal iz kota v kot.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj na hitro oblikovati kaj za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem
Svoje ideje je /sproti in z vnemo/ metal v beležnico.
Svoje ideje je /sproti in z vnemo/ metal v beležnico.
4.
v zvezi z oči, pogledi, čustvenostno kdo/kaj sunkovito premikati kaj ‘oči, poglede’ iz/izpod/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
/Nadvse/ rad meče oči po ženskah.
/Nadvse/ rad meče oči po ženskah.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj ‘vsebino’
Celo noč so (po mizah) metali karte in kocke.
Celo noč so (po mizah) metali karte in kocke.
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati kaj ‘vsebino’ za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
Ljudje oz. njihove postave so metale senco po sedečih okrog mize.
Ljudje oz. njihove postave so metale senco po sedečih okrog mize.
7.
iz športa kdo/kaj usmerjati na kaj
Stranski igralec je metal avt.
Stranski igralec je metal avt.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
móuč tudi móč -i ž
1. človeška ali živalska fizična moč: [medved] njegova moč je v prednji tacaj AI 1878, 10; telovno moucs ponüjati KOJ 1833, VII; Koteriſze ne veſzeli vnikákſoi konyſzkoi moucſi TF 1715, 47; vnikaksoi konyszkoi moucsi ABC 1725, A6a; tejla: Potom pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; Mati sze trüdila szlêdnyov mocsjov znyé tekocso krv tak odvrnoti AI 1875, kaz. br. 7
2. človeška duševna, duhovna moč: odkud je etomi eta modrouſzt, i ta moucs KŠ 1771, 46; Bojdi mi branitel, i môcs BRM 1823, 9; Moč nás odstávi či nás On poverže BJ 1886, 3; Lübi Bogá zevſze moucſi tvoje TF 1715, 18; lübi Bogá zczejle moucsi tvoje KŠ 1771, 74; tákſo moucs ino vládanye je obderſalo ſzveczko vcſenyé TF 1715, 5; Li dai mi moucs SM 1747, 71; Ti mi vu mojoj ſzlaboſzti Môcs pridávaj BRM 1823, 7; Csi scsémo szvojemi gucsi vékso moucs szpraviti KOJ 1833, 104; szrdczi pa trôst i môcs podeliti KAJ 1848, III; vu koj moucsi, ſzte vi tou vcsinili KŠ 1771, 350; najbi oni po vjedinanoj moucsi ſzvojoj zadobiti mogli SIZ 1807, 8; Znaſov mocsjouv je nikai nei SM 1747, 79; ſteri ſzte zmocsjouv zmo'zni KŠ 1754, 94
3. božja, duhovna moč: kako nikákſa moucs toga zvelicſanya preſzveitila TF 1715, 3; ali Moucs Czirkevna SM 1747, 36; Táksa Bo'za moucs KŠ 1754, 194; Nyega moucs pomága BKM 1789, 10; da vrág nikakse moucsi nevzeme ABC 1725, A5b; da vrág nikakſe moucſi nad menom nevzeme SM 1747, 43; Od moucsi czérkvene KŠ 1754, 193; neznajoucsi niti moucsi Bo'ze KŠ 1771, 74; nyegova csalaria nigdár moucſi nad menom ne vzeme KM 1783, 56; Vari me od greha mocsi BRM 1823, 9; Poteri moucs vraiso ABC 1725, A6b; ſteri moucs má ſzmrti, tou je, vrága KŠ 1754, 100; Nego vzemte moucs pridoucsega Düha ſzvétoga KŠ 1771, 342; To moucs Evangeliomſzko je nám vo vjavo BKM 1789, 5; po právoj pokouri vu moucſi czérkevnoj KŠ 1754, 193; I povrno ſze je Jezus vu moucsi duhá v-Galileo KŠ 1771, 176; vidili bodo ſziná cslovecsega na obláki nebeſzkom zmocsjouv i zdikov velikov KŠ 1771, 81; Ide zvel’kov mocsjouv BKM 1789, 11; i záto delajo té moucsi vu nyem KŠ 1771, 119
4. naravne sile v vesolju: i moucsi nebeſzke ſze gybale bodo KŠ 1771, 81
5. značilnost česa glede na mero lastnosti, potrebnih za opravljanje funkcije: csi velikási li 'zelejo znyihovim ponácsisanyem podsztavo na právdeno mocs zdignoto AI 1875, kaz. br. 2; je Károl bio on junák, ki je Avarczov moucs szpotro KOJ 1848; ruszki vladár, da bi tak szvojo môcs povégsao AI 1875, kaz. br. 3
6. nav. mn. čudež: i záto ete moucsi delajo vnyem KŠ 1771, 47; ka ſze tákse moucsi po nyegovi rokáj godijo KŠ 1771, 118; Ar nikoga nega, ki bi csinio moucsi vu iméni mojem KŠ 1771, 131; Jezuſa mo'zá od Bogá, pokázanoga med vami zmocsmi i zcsudami KŠ 1771, 346
1. človeška ali živalska fizična moč: [medved] njegova moč je v prednji tacaj AI 1878, 10; telovno moucs ponüjati KOJ 1833, VII; Koteriſze ne veſzeli vnikákſoi konyſzkoi moucſi TF 1715, 47; vnikaksoi konyszkoi moucsi ABC 1725, A6a; tejla: Potom pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; Mati sze trüdila szlêdnyov mocsjov znyé tekocso krv tak odvrnoti AI 1875, kaz. br. 7
2. človeška duševna, duhovna moč: odkud je etomi eta modrouſzt, i ta moucs KŠ 1771, 46; Bojdi mi branitel, i môcs BRM 1823, 9; Moč nás odstávi či nás On poverže BJ 1886, 3; Lübi Bogá zevſze moucſi tvoje TF 1715, 18; lübi Bogá zczejle moucsi tvoje KŠ 1771, 74; tákſo moucs ino vládanye je obderſalo ſzveczko vcſenyé TF 1715, 5; Li dai mi moucs SM 1747, 71; Ti mi vu mojoj ſzlaboſzti Môcs pridávaj BRM 1823, 7; Csi scsémo szvojemi gucsi vékso moucs szpraviti KOJ 1833, 104; szrdczi pa trôst i môcs podeliti KAJ 1848, III; vu koj moucsi, ſzte vi tou vcsinili KŠ 1771, 350; najbi oni po vjedinanoj moucsi ſzvojoj zadobiti mogli SIZ 1807, 8; Znaſov mocsjouv je nikai nei SM 1747, 79; ſteri ſzte zmocsjouv zmo'zni KŠ 1754, 94
3. božja, duhovna moč: kako nikákſa moucs toga zvelicſanya preſzveitila TF 1715, 3; ali Moucs Czirkevna SM 1747, 36; Táksa Bo'za moucs KŠ 1754, 194; Nyega moucs pomága BKM 1789, 10; da vrág nikakse moucsi nevzeme ABC 1725, A5b; da vrág nikakſe moucſi nad menom nevzeme SM 1747, 43; Od moucsi czérkvene KŠ 1754, 193; neznajoucsi niti moucsi Bo'ze KŠ 1771, 74; nyegova csalaria nigdár moucſi nad menom ne vzeme KM 1783, 56; Vari me od greha mocsi BRM 1823, 9; Poteri moucs vraiso ABC 1725, A6b; ſteri moucs má ſzmrti, tou je, vrága KŠ 1754, 100; Nego vzemte moucs pridoucsega Düha ſzvétoga KŠ 1771, 342; To moucs Evangeliomſzko je nám vo vjavo BKM 1789, 5; po právoj pokouri vu moucſi czérkevnoj KŠ 1754, 193; I povrno ſze je Jezus vu moucsi duhá v-Galileo KŠ 1771, 176; vidili bodo ſziná cslovecsega na obláki nebeſzkom zmocsjouv i zdikov velikov KŠ 1771, 81; Ide zvel’kov mocsjouv BKM 1789, 11; i záto delajo té moucsi vu nyem KŠ 1771, 119
4. naravne sile v vesolju: i moucsi nebeſzke ſze gybale bodo KŠ 1771, 81
5. značilnost česa glede na mero lastnosti, potrebnih za opravljanje funkcije: csi velikási li 'zelejo znyihovim ponácsisanyem podsztavo na právdeno mocs zdignoto AI 1875, kaz. br. 2; je Károl bio on junák, ki je Avarczov moucs szpotro KOJ 1848; ruszki vladár, da bi tak szvojo môcs povégsao AI 1875, kaz. br. 3
6. nav. mn. čudež: i záto ete moucsi delajo vnyem KŠ 1771, 47; ka ſze tákse moucsi po nyegovi rokáj godijo KŠ 1771, 118; Ar nikoga nega, ki bi csinio moucsi vu iméni mojem KŠ 1771, 131; Jezuſa mo'zá od Bogá, pokázanoga med vami zmocsmi i zcsudami KŠ 1771, 346
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
nadega [nadẹ́ga] (nadeja) samostalnik ženskega spola
- upanje, pričakovanje
- nemir
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
napádav, adj. n. na prednji nogi, buglahm, schulterlahm (v. Pferden), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
naprẹ̑dnji, adj. = prednji, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
naprẹ̑j prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
naročaj ► naˈrọːčai̯ -čaja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
naróčje -a s (ọ̑)
1. prednji del telesa v sedečem položaju od trebuha do kolen: pramen svetlobe osvetljuje naročje sedeči figuri; položiti glavo v materino naročje; sesti komu v naročje; v naročju je držala odprto knjigo; prazno naročje; pren. spustiti krsto zemlji v naročje
// vznes. varstvo, zavetje: domovina, vrnil se bom v tvoje naročje / z oslabljenim pomenom hiteti v naročje gora
2. s predlogom prostor med eno ali obema upognjenima rokama in prednjim delom telesa: drva so ji začela padati iz naročja; vzeti otroka v naročje; držati, nesti v naročju; hodila je po sobi z dojenčkom v naročju
3. z rodilnikom količina, ki gre med upognjeni roki in prednji del telesa: prinesti dve naročji drv; vreči živini naročje sena; ekspr. natrgal je celo naročje rož
● ekspr. metati se komu v naročje naglo, živahno objemati koga; zelo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu; knjiž. biti v Morfejevem naročju spati; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda
1. prednji del telesa v sedečem položaju od trebuha do kolen: pramen svetlobe osvetljuje naročje sedeči figuri; položiti glavo v materino naročje; sesti komu v naročje; v naročju je držala odprto knjigo; prazno naročje; pren. spustiti krsto zemlji v naročje
// vznes. varstvo, zavetje: domovina, vrnil se bom v tvoje naročje / z oslabljenim pomenom hiteti v naročje gora
2. s predlogom prostor med eno ali obema upognjenima rokama in prednjim delom telesa: drva so ji začela padati iz naročja; vzeti otroka v naročje; držati, nesti v naročju; hodila je po sobi z dojenčkom v naročju
3. z rodilnikom količina, ki gre med upognjeni roki in prednji del telesa: prinesti dve naročji drv; vreči živini naročje sena; ekspr. natrgal je celo naročje rož
● ekspr. metati se komu v naročje naglo, živahno objemati koga; zelo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu; knjiž. biti v Morfejevem naročju spati; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
naróčje -a s
GLEJ ŠE: mrtev2
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
naročnik2 [narọ̑čnik] samostalnik moškega spola
- čevljarska rokavica
- zapestnica
- količina, ki gre med upognjene roke in prednji del telesa; naročje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
njègov -a -o svoj. zaim.
1. njegov, izraža svojino bitja, osebe ali stvari: nyagov AIN 1876, 34; i bej'sao je 's-nyim i nyegov kony KM 1790, 18; obráz nyegov gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; i špikasti njegov nos ne samo dobro vohalo AI 1878, 10; ino nyegovo králeſztvo knám priti bránio TF 1715, 28; Ne poſelei ani nikaj kaje nyegovo TF 1715, 17; naſſega bliſnyega, ali ſivincseta nyegovoga od nyega ne odtühili TF 1715, 17; vö je vr'ze i 'znyegovoga trbüha je vö zgoni KŠ 1754, 51; kako i ſnyegovoga ſzvétoga Teila SM 1747, 39; Csüti dás nyegov glász KAJ 1848, 5; na nyegovo nebeszko odicseno tejlo i krv KŠ 1754, 8a; nyegovo hi'so je povéksao SIZ 1807, 4; ka ſzo nyegovo tejlo kſzebi doubili KŠ 1771, 101; Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; Nyegovo mrtvo tejlo ſzlüſio nyemi vu nyegovom Templomi SM 1747, 31; tam ſzidi na deſzniczi nyegovoi TF 1715, 22; mámo mi Odküplenye po nygovoi kervi SM 1747, 21; vnyegovom ſzerczi ſzvéti Duh zdisse SM 1747, 82; polei mojo duſno ſzpoznanye ſnyegovov kervjov SM 1747, 49; Sz. Düjh, ka ſze nyegovi vüſzt Düjh zové KŠ 1754, 123; vsza szo rôk nyegovi delo KAJ 1848, 6; Boug je vſze podvrgao pod nogé nyegove Kriſztusa KŠ 1754, 131; Duso preporácsaj v-nyeg’ve roké SŠ 1796, 11; Zide vám zdrávje pod perotájh nyegovi SŠ 1796, 23
2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi: Nyegov czio je pokázati, ka je KŠ 1771, 102; I vo je ziſao gláſz nyegov vu vſzo Sirio KŠ 1771, 12; Nyegov be'zaj je od Ocsé Do pekla BKM 1789, 20; Toje nyegova vola TF 1715, 28; ino nyegova miloscha oſztane vekivekoma ABC 1725, A6a; ino nyegova vöra opomina KŠ 1754, 41; Jeli sze je vsza nyegva miloszcsa zmenkala TA 1848, 61; Rú'zna je tu nyegva hodba KAJ 1848, 105; ár njegova moč je v prednji tacaj AI 1878, 10; Ka nam valá nyegvo trplejnye BKM 1789, 259; gda sze bode nyegovo imé stelo KOJ 1845, 8; Odkud znás .. Snyegovoga ſzvétoga Evangelioma TF 1715, 39; nyegova iména zamán neſzpomeni SM 1747, 88; Czio nyegovoga piſzanya je pokázati KŠ 1771, 3 (B2a); naj sze i nyegovoga Jezika navcsimo KOJ 1833, X; ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; i vudnye od nyegove právde ſze ſzpomina SM 1747, 92; ka je 'znyegove rejcſi nasztavleni KŠ 1754, 7a; Ár je dobro nyegovomi iméni popejvati BKM 1789, 8; Na nyegovo priſeſzno Diko SM 1747, 37; ali nyegovo moucs zataijo KŠ 1754, 20; Recs nyegovo bogajte BRM 1823, 8; stero je melo nyegovo besznoucso szpoznati KOJ 1848, 4; tudi njegovo reč dobro pozna AI 1878, 8; Na nyegovo rejcs ſze nakleknemo SŠ 1796, 8; vſze nyegovo preſztoplenyé na dobro tolmacſili TF 1715, 16; nyegovo ſzrecso naprej pomága SIZ 1807, 7; To zmo'znoſzt nyegovo szká'ze BRM 1823, 10; Dabi mi vnyegovom králeſztvi 'ziveli KŠ 1754, 119; ſzem vu nyegovom iméni okerſchen TF 1715, 10; ár vu nyegovom miri vass mir bode KOJ 1833, VII; ka ſze vu nyegovoj ſz. rejcsi od nyega právi KŠ 1754, 16; sze naj po nyagovoj 'zeli delo oprávi AIN 1876, 63; 'znyegovim ſztvorjejnyem neſzpodobno 'ziveti KŠ 1754, 19; inoje ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; Žnyegovov pomočjov je lehko vse BJ 1886, 3
3. izraža sorodstveno ali družbeno razmerje: záto kaibi jaſz nyegov laſztivni biu TF 1715, 22; nas odkupitel nyegov drági ſzin Bog SM 1747, 84; Nyegov ſereg je máli KŠ 1754, 11b; I ozdravo je ſzluga nyegov KŠ 1771, 25; Nyegov brat je knyemi kricsao KM 1790, 20; kakti nyegov pomocsnik SIZ 1807, 10; nyegovoga národa ino 'slájhte z-ednov vejkov je naplodo SIZ 1807, 4; Ne poſelei ni ſzlusbenicze nyegove TF 1715, 17; Dika nyegovomo ſzino SM 1747, 67; Dika nyegovomi ſzini BKM 1789, 20; Tebi Sini nyegovomi BRM 1823, 2; lüsztvo nyegovomi szini Zoltáni vernoszt priszégne KOJ 1848, 8; proti Krisztusi nyegvomi TA 1848, 3; vzéo je to dejte, i mater nyegovo KŠ 1771, 8; uu ſzinki nyegovom jedinom TF 1715, 22; vorjem Vu Jesussi Kristussi, ſzini nyegovom SM 1747, 44; jedinom nyegovom Szini KMK 1780, 7; i naſse tüvárostvo nai bode z-Oczom, ino ſnyegovim ſzinom SM 1747, 19; zMáriom materjom nyegovom KŠ 1771, 7; kaiſzmo mi nyegovi laſztivni ſzinovje TF 1715, 26; ino ſzmo nyegovi nepriátelje KŠ 1754, 37; priſztoupili ſzo knyemi vucseniczke nyegovi KŠ 1771, 13; ka ga njegovi neprijáteli ne morejo prijéti AI 1878, 10; je on gucſo nyegovim ſzinkom BKM 1789, 17; je pa poroudo brate nyegove KŠ 1771, 5; od koga bole dománye nyegove KŠ 1771, 33; i po nyegovi Apoſztoláj po vſzem ſzvejti prejdgano KŠ 1754, 9b; Med drügimi nyegovimi vnükmi vrejden je ſzpominanya KM 1796, 10
4. izraža izhajanje od bitja ali stvari: drejvo dobro, i ſzád nyegov dober KŠ 1771, 40; i ſzpoberéjo ſzkráleſztva nyegovoga vſze ſzpáke KŠ 1771, 45; poganye morejo prêdti z zemlé nyegove TA 1848, 9; Tejlo pa nyegovoj materi zemli SŠ 1796, 6; Ár ſzmo vidili nyegovo zvejzdo KŠ 1771, 7; ino vnyegovom Orſzági TF 1715, 22; Hválte Goſzpodna nyegovi angyelje KŠ 1754, 94; kak ſzo nezgrüntane poti nyegove KŠ 1754, 88; ár on zvelicsa lüſztvo ſzvoje od grejhov nyegovi KŠ 1771, 6; ino pouleg nyegovi zapouvidi ravnajmo KŠ 1771, 68; vſteri je náj vecs csud nyegovi vcsinyeno KŠ 1771, 36; i nigdár ſze ne ſzpozábi 's-nyegovi dárov KM 1783, 4; bode zadovolnoſzt za nyegove grejhe SM 1747, 61; ſteri nyegove zapóveidi preſztoupajo TF 1715, 18; nyegove naj bougse ricsi preobrácsamo KŠ 1754, 56; rávne cſinte ſzteze nyegove KŠ 1771, 9; i na nyegove áldove ſze je nej zgledno KM 1796, 8; i po nyegovi ranai ſzmo mi zvrácſeni SM 1747, 12; naj nyega naſzledüjete vu ſztopáji nyegovi KŠ 1754, 107; fticze ſzi gnejzda naprávlajo na vejkaj nyegovi KŠ 1771, 44; i vu vſzej krajinai nyegovi KŠ 1771, 8; ino pod nyegovimi perotami ABC 1725, A7a; ino ksivlényem ſnyegovimi dármi SM 1747, 19; Niki pred nyegovimi mecsi szpovújdejo KOJ 1848, 4
njègov -a -o sam. njegov: zná Goſzpoud, ſteri ſzo nyegovi KŠ 1754, 130; pomágajmo, da ſze vſza nyegova obdr'zijo KŠ 1754, 59; i nyegove naprej vzemem BKM 1789, 8b
1. njegov, izraža svojino bitja, osebe ali stvari: nyagov AIN 1876, 34; i bej'sao je 's-nyim i nyegov kony KM 1790, 18; obráz nyegov gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; i špikasti njegov nos ne samo dobro vohalo AI 1878, 10; ino nyegovo králeſztvo knám priti bránio TF 1715, 28; Ne poſelei ani nikaj kaje nyegovo TF 1715, 17; naſſega bliſnyega, ali ſivincseta nyegovoga od nyega ne odtühili TF 1715, 17; vö je vr'ze i 'znyegovoga trbüha je vö zgoni KŠ 1754, 51; kako i ſnyegovoga ſzvétoga Teila SM 1747, 39; Csüti dás nyegov glász KAJ 1848, 5; na nyegovo nebeszko odicseno tejlo i krv KŠ 1754, 8a; nyegovo hi'so je povéksao SIZ 1807, 4; ka ſzo nyegovo tejlo kſzebi doubili KŠ 1771, 101; Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; Nyegovo mrtvo tejlo ſzlüſio nyemi vu nyegovom Templomi SM 1747, 31; tam ſzidi na deſzniczi nyegovoi TF 1715, 22; mámo mi Odküplenye po nygovoi kervi SM 1747, 21; vnyegovom ſzerczi ſzvéti Duh zdisse SM 1747, 82; polei mojo duſno ſzpoznanye ſnyegovov kervjov SM 1747, 49; Sz. Düjh, ka ſze nyegovi vüſzt Düjh zové KŠ 1754, 123; vsza szo rôk nyegovi delo KAJ 1848, 6; Boug je vſze podvrgao pod nogé nyegove Kriſztusa KŠ 1754, 131; Duso preporácsaj v-nyeg’ve roké SŠ 1796, 11; Zide vám zdrávje pod perotájh nyegovi SŠ 1796, 23
2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi: Nyegov czio je pokázati, ka je KŠ 1771, 102; I vo je ziſao gláſz nyegov vu vſzo Sirio KŠ 1771, 12; Nyegov be'zaj je od Ocsé Do pekla BKM 1789, 20; Toje nyegova vola TF 1715, 28; ino nyegova miloscha oſztane vekivekoma ABC 1725, A6a; ino nyegova vöra opomina KŠ 1754, 41; Jeli sze je vsza nyegva miloszcsa zmenkala TA 1848, 61; Rú'zna je tu nyegva hodba KAJ 1848, 105; ár njegova moč je v prednji tacaj AI 1878, 10; Ka nam valá nyegvo trplejnye BKM 1789, 259; gda sze bode nyegovo imé stelo KOJ 1845, 8; Odkud znás .. Snyegovoga ſzvétoga Evangelioma TF 1715, 39; nyegova iména zamán neſzpomeni SM 1747, 88; Czio nyegovoga piſzanya je pokázati KŠ 1771, 3 (B2a); naj sze i nyegovoga Jezika navcsimo KOJ 1833, X; ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; i vudnye od nyegove právde ſze ſzpomina SM 1747, 92; ka je 'znyegove rejcſi nasztavleni KŠ 1754, 7a; Ár je dobro nyegovomi iméni popejvati BKM 1789, 8; Na nyegovo priſeſzno Diko SM 1747, 37; ali nyegovo moucs zataijo KŠ 1754, 20; Recs nyegovo bogajte BRM 1823, 8; stero je melo nyegovo besznoucso szpoznati KOJ 1848, 4; tudi njegovo reč dobro pozna AI 1878, 8; Na nyegovo rejcs ſze nakleknemo SŠ 1796, 8; vſze nyegovo preſztoplenyé na dobro tolmacſili TF 1715, 16; nyegovo ſzrecso naprej pomága SIZ 1807, 7; To zmo'znoſzt nyegovo szká'ze BRM 1823, 10; Dabi mi vnyegovom králeſztvi 'ziveli KŠ 1754, 119; ſzem vu nyegovom iméni okerſchen TF 1715, 10; ár vu nyegovom miri vass mir bode KOJ 1833, VII; ka ſze vu nyegovoj ſz. rejcsi od nyega právi KŠ 1754, 16; sze naj po nyagovoj 'zeli delo oprávi AIN 1876, 63; 'znyegovim ſztvorjejnyem neſzpodobno 'ziveti KŠ 1754, 19; inoje ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; Žnyegovov pomočjov je lehko vse BJ 1886, 3
3. izraža sorodstveno ali družbeno razmerje: záto kaibi jaſz nyegov laſztivni biu TF 1715, 22; nas odkupitel nyegov drági ſzin Bog SM 1747, 84; Nyegov ſereg je máli KŠ 1754, 11b; I ozdravo je ſzluga nyegov KŠ 1771, 25; Nyegov brat je knyemi kricsao KM 1790, 20; kakti nyegov pomocsnik SIZ 1807, 10; nyegovoga národa ino 'slájhte z-ednov vejkov je naplodo SIZ 1807, 4; Ne poſelei ni ſzlusbenicze nyegove TF 1715, 17; Dika nyegovomo ſzino SM 1747, 67; Dika nyegovomi ſzini BKM 1789, 20; Tebi Sini nyegovomi BRM 1823, 2; lüsztvo nyegovomi szini Zoltáni vernoszt priszégne KOJ 1848, 8; proti Krisztusi nyegvomi TA 1848, 3; vzéo je to dejte, i mater nyegovo KŠ 1771, 8; uu ſzinki nyegovom jedinom TF 1715, 22; vorjem Vu Jesussi Kristussi, ſzini nyegovom SM 1747, 44; jedinom nyegovom Szini KMK 1780, 7; i naſse tüvárostvo nai bode z-Oczom, ino ſnyegovim ſzinom SM 1747, 19; zMáriom materjom nyegovom KŠ 1771, 7; kaiſzmo mi nyegovi laſztivni ſzinovje TF 1715, 26; ino ſzmo nyegovi nepriátelje KŠ 1754, 37; priſztoupili ſzo knyemi vucseniczke nyegovi KŠ 1771, 13; ka ga njegovi neprijáteli ne morejo prijéti AI 1878, 10; je on gucſo nyegovim ſzinkom BKM 1789, 17; je pa poroudo brate nyegove KŠ 1771, 5; od koga bole dománye nyegove KŠ 1771, 33; i po nyegovi Apoſztoláj po vſzem ſzvejti prejdgano KŠ 1754, 9b; Med drügimi nyegovimi vnükmi vrejden je ſzpominanya KM 1796, 10
4. izraža izhajanje od bitja ali stvari: drejvo dobro, i ſzád nyegov dober KŠ 1771, 40; i ſzpoberéjo ſzkráleſztva nyegovoga vſze ſzpáke KŠ 1771, 45; poganye morejo prêdti z zemlé nyegove TA 1848, 9; Tejlo pa nyegovoj materi zemli SŠ 1796, 6; Ár ſzmo vidili nyegovo zvejzdo KŠ 1771, 7; ino vnyegovom Orſzági TF 1715, 22; Hválte Goſzpodna nyegovi angyelje KŠ 1754, 94; kak ſzo nezgrüntane poti nyegove KŠ 1754, 88; ár on zvelicsa lüſztvo ſzvoje od grejhov nyegovi KŠ 1771, 6; ino pouleg nyegovi zapouvidi ravnajmo KŠ 1771, 68; vſteri je náj vecs csud nyegovi vcsinyeno KŠ 1771, 36; i nigdár ſze ne ſzpozábi 's-nyegovi dárov KM 1783, 4; bode zadovolnoſzt za nyegove grejhe SM 1747, 61; ſteri nyegove zapóveidi preſztoupajo TF 1715, 18; nyegove naj bougse ricsi preobrácsamo KŠ 1754, 56; rávne cſinte ſzteze nyegove KŠ 1771, 9; i na nyegove áldove ſze je nej zgledno KM 1796, 8; i po nyegovi ranai ſzmo mi zvrácſeni SM 1747, 12; naj nyega naſzledüjete vu ſztopáji nyegovi KŠ 1754, 107; fticze ſzi gnejzda naprávlajo na vejkaj nyegovi KŠ 1771, 44; i vu vſzej krajinai nyegovi KŠ 1771, 8; ino pod nyegovimi perotami ABC 1725, A7a; ino ksivlényem ſnyegovimi dármi SM 1747, 19; Niki pred nyegovimi mecsi szpovújdejo KOJ 1848, 4
njègov -a -o sam. njegov: zná Goſzpoud, ſteri ſzo nyegovi KŠ 1754, 130; pomágajmo, da ſze vſza nyegova obdr'zijo KŠ 1754, 59; i nyegove naprej vzemem BKM 1789, 8b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
nós -ú in -a m, mn. nosôvi (ọ̑)
1. naprej štrleči del obraza z odprtinama za vohanje: drgniti si nos; obrisati si čelo in nos; prijeti se za nos; dolg, koničast, raven, velik, navzgor zavihan nos; od pijače ima rdeč nos; potne kapljice na nosu / grški nos v isti črti s čelom; orlovski nos z izbočenim vrhnjim delom
// del nosu, ki ga tvorita ti odprtini: kri mu teče iz nosa; dihati, govoriti skozi nos; s prstom vrtati po nosu; zamašen nos / kadilo mu je šlo, udarilo v nos / evfem. obriši si nos usekni se; ekspr. smrdelo je, da si je tiščal nos
2. pog., s prilastkom ta del obraza kot nosilec sposobnosti za voh: pes ima dober nos; pren., ekspr. imel je čudovit nos za odkrivanje laži
3. ekspr. prednji, nosu podoben del česa: buldožerja sta zarila v prst svoja težka nosova / avtomobilski nos; ladijski nos kljun, premec; lonec z nosom dulcem
● ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. nos se mu je podaljšal, povesil, zavihal z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet; ekspr. nos mi pravi, da se bo še vse dobro izteklo čutim, predvidevam; ekspr. še nosu nisem pomolila iz hiše sploh nisem šla iz hiše; zastar. od šolskega sveta je dobil nos opomin, ukor; pog. ima (dober) nos bistro, pravilno predvideva; ekspr. visoko nosi nos je domišljav, prevzeten; ekspr. vihati nos nad čim izražati nezadovoljstvo, nesoglašanje; ekspr. v vsako reč vtakne svoj nos se vmeša; ekspr. avtobus ji je odpeljal izpred nosa, pred nosom ko je bila že zelo blizu; ekspr. ne vidi dalje od svojega nosa ne zna predvidevati posledic svojega ravnanja; ne presoja stvari, problemov glede na njihov širši pomen; ekspr. nesti, obesiti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; ekspr. odločil se je (na) vrat na nos nepričakovano, nenadoma, na hitro; pog., ekspr. dati (jih) komu pod nos zavrniti koga, spraviti ga v zadrego zaradi njegove napake; ekspr. pošteno jih je dobil pod nos zavrnili so ga, spravili so ga v zadrego zaradi njegove napake; ekspr. pod nos se mu je pokadilo z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; lov. žarg. srna ga je dobila v nos zavohala; ekspr. to mu je šlo v nos peklo ga je v nosu; čutil se je užaljenega, prizadetega; ekspr. potegniti koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. vleči, voditi koga za nos varati ga; bere, vidi se mu na nosu, da laže očitno je, da laže; pog., ekspr. daj mu eno po nosu udari ga; pog. je še moker pod nosom je še zelo mlad, neizkušen, otročji; pog., ekspr. pod nosom se lahko obriše za to ne bo dobil tega; ekspr. trgovino ima pred nosom zelo blizu (stanovanja); ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti; šalj. kam pa greš? Za nosom izraža izogibanje odgovoru, zavrnitev; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil
♦ aer. nos letala prednji del trupa do pilotske kabine; lov. pes ima nizek nos pri sledenju ima smrček pri tleh
1. naprej štrleči del obraza z odprtinama za vohanje: drgniti si nos; obrisati si čelo in nos; prijeti se za nos; dolg, koničast, raven, velik, navzgor zavihan nos; od pijače ima rdeč nos; potne kapljice na nosu / grški nos v isti črti s čelom; orlovski nos z izbočenim vrhnjim delom
// del nosu, ki ga tvorita ti odprtini: kri mu teče iz nosa; dihati, govoriti skozi nos; s prstom vrtati po nosu; zamašen nos / kadilo mu je šlo, udarilo v nos / evfem. obriši si nos usekni se; ekspr. smrdelo je, da si je tiščal nos
2. pog., s prilastkom ta del obraza kot nosilec sposobnosti za voh: pes ima dober nos; pren., ekspr. imel je čudovit nos za odkrivanje laži
3. ekspr. prednji, nosu podoben del česa: buldožerja sta zarila v prst svoja težka nosova / avtomobilski nos; ladijski nos kljun, premec; lonec z nosom dulcem
● ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. nos se mu je podaljšal, povesil, zavihal z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet; ekspr. nos mi pravi, da se bo še vse dobro izteklo čutim, predvidevam; ekspr. še nosu nisem pomolila iz hiše sploh nisem šla iz hiše; zastar. od šolskega sveta je dobil nos opomin, ukor; pog. ima (dober) nos bistro, pravilno predvideva; ekspr. visoko nosi nos je domišljav, prevzeten; ekspr. vihati nos nad čim izražati nezadovoljstvo, nesoglašanje; ekspr. v vsako reč vtakne svoj nos se vmeša; ekspr. avtobus ji je odpeljal izpred nosa, pred nosom ko je bila že zelo blizu; ekspr. ne vidi dalje od svojega nosa ne zna predvidevati posledic svojega ravnanja; ne presoja stvari, problemov glede na njihov širši pomen; ekspr. nesti, obesiti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; ekspr. odločil se je (na) vrat na nos nepričakovano, nenadoma, na hitro; pog., ekspr. dati (jih) komu pod nos zavrniti koga, spraviti ga v zadrego zaradi njegove napake; ekspr. pošteno jih je dobil pod nos zavrnili so ga, spravili so ga v zadrego zaradi njegove napake; ekspr. pod nos se mu je pokadilo z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; lov. žarg. srna ga je dobila v nos zavohala; ekspr. to mu je šlo v nos peklo ga je v nosu; čutil se je užaljenega, prizadetega; ekspr. potegniti koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. vleči, voditi koga za nos varati ga; bere, vidi se mu na nosu, da laže očitno je, da laže; pog., ekspr. daj mu eno po nosu udari ga; pog. je še moker pod nosom je še zelo mlad, neizkušen, otročji; pog., ekspr. pod nosom se lahko obriše za to ne bo dobil tega; ekspr. trgovino ima pred nosom zelo blizu (stanovanja); ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti; šalj. kam pa greš? Za nosom izraža izogibanje odgovoru, zavrnitev; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil
♦ aer. nos letala prednji del trupa do pilotske kabine; lov. pes ima nizek nos pri sledenju ima smrček pri tleh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
nós nosú m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
obojerôčno gvózdenje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ǫ́jice, f. pl. prednji del pri plugu, namreč oje z obema kolescema, Banjščice-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
oplẹ̀n, -plẹ́na, m. pri vozu na prednji in zadnji premi on les, v kateri sta vtaknjeni ročici, Goriš., Lašče-Erj. (Torb.), BlKr.; der Kipfstock, Cig.; prednji o., der Wendeschemmel, Rib.-M., C.; — tudi prednji in zadnji del voza pri žagi, Notr.; — óplẹn, gen. óplẹna, Goriška ok.-Erj. (Torb.), BlKr.; óplẹn, gen. oplẹ́na, Lašče-Erj. (Torb.), Štrek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
osnôvni trikótnik dèskarja prôstega slóga -ega -a -- -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
petríjevka petríjevke samostalnik ženskega spola [petríjeu̯ka]
- iz biologije nizka dvodelna steklena ali plastična laboratorijska posodica z ravnim dnom za gojenje mikroorganizmov, tkiva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
poddẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Anschuhung, der Vorschuh, Cig., Jan., Met., Gor., Dol.; — 2) die Grundrast am Pfluge, das Pflughaupt, Cig., C.; — 3) póddẹł, -dẹ́la, prednji in zadnji p. pri vozu, das Vorder- und Hintertheil des Wagens, (podel) Štrek., Kras, Ip.-Erj. (Torb.), Št.; na prednjem poddelu ploh vleči, Št.; — zadnji p., der Hintere (podex), C.; — jelenov p., der Hirschziemer, Guts.; — (piše in govori se nav.: podẹ̀ł ali pódẹł).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pôdel1 -éla [podeu̯] m (ó ẹ́)
nar. prema (pri kmečkem vozu): prednji, zadnji podel
nar. prema (pri kmečkem vozu): prednji, zadnji podel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
poprédnji -a -e prid. (ẹ̑) star.
1. sprednji, prednji: pokrit poprednji prostor stavbe
2. vnaprejšnji, predhoden: poprednja preiskava
1. sprednji, prednji: pokrit poprednji prostor stavbe
2. vnaprejšnji, predhoden: poprednja preiskava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Pravilna raba: »prednji« ali »sprednji«
Zanima, me katera beseda je ustreznejša sprednji ali prednji?
Na primer: sprednji sedež, na sprednji strani ali prednji sedež, na prednji strani.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pred predl. s tož. in or.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prẹ̑dnik -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prédnje... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na prednji: prednjeazijski, prednjejezičen
nanašajoč se na prednji: prednjeazijski, prednjejezičen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prédnji -a -e prid. (ẹ̑)
1. ki leži, je spredaj, pred čim: prednji del ladje; prednji sedeži avtomobila; prednji hlačni žep; prednje noge sesalcev; prednja stran glave, hiše; prednja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, številko, pomembnejšimi podatki; prednje šape; prednje in zadnje kolo / prednje in zadnje okončine; prednje vozilo v koloni se je ustavilo / Prednja Azija
2. zastar. prejšnji: prepisal je prednji odstavek / govoriti o prednjih časih
● pog. avtomobil na prednji pogon s pogonom na prednja kolesa; nar. prednja hiša glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši; star. prednja soba predsoba
♦ navt. prednji krov del zgornjega krova pod poveljniškim mostom; obrt. prednji vbod vbod, pri katerem je nit vidna zlasti na pravi strani; voj. prednja straža predstraža
1. ki leži, je spredaj, pred čim: prednji del ladje; prednji sedeži avtomobila; prednji hlačni žep; prednje noge sesalcev; prednja stran glave, hiše; prednja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, številko, pomembnejšimi podatki; prednje šape; prednje in zadnje kolo / prednje in zadnje okončine; prednje vozilo v koloni se je ustavilo / Prednja Azija
2. zastar. prejšnji: prepisal je prednji odstavek / govoriti o prednjih časih
● pog. avtomobil na prednji pogon s pogonom na prednja kolesa; nar. prednja hiša glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši; star. prednja soba predsoba
♦ navt. prednji krov del zgornjega krova pod poveljniškim mostom; obrt. prednji vbod vbod, pri katerem je nit vidna zlasti na pravi strani; voj. prednja straža predstraža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prédnji -a -e (ẹ̑) neobč. sprednji: ~ del ladje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prédnji -a -e prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
prẹ̑dnji, adj. der vordere, Vorder-; prednja stran, die Vorderseite; der Vordergrund eines Gemäldes, Cig. (T.); prednji zobje, die Vorderzähne; prednja vojska, die Avantgarde, Cig., Jan.; prednja straža, der Vorposten, Cig., Jan.; prednji oltar, = veliki oltar, der Hauptaltar, Mur.; prednja moka, das Mundmehl, Cig.; prednja izba, das Vorzimmer, Cig., Jan.; prednji želodec, der Vormagen, Cig. (T.); prednji rek, der Vordersatz, Cig. (T.); prednji sklep, der Prosyllogismus, Cig. (T.); — der Zeit nach vorausgehend, der erste: prednji dan sva nakladala, drugi dan vozila, Levst. (M.); prednji roj, Gol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prédnji tudi préjdnji -a -e prid.
1. prednji, sprednji: Te prednji i 5. krátki prstov zádnji nog so prosti AI 1878, 7; Prednje nogé so práve lopate za kopanye AI 1878, 10; ár njegova moč je v prednji tacaj AI 1878, 10; i obimlje svojga protivnika s prednjimi nogámi AI 1878, 10; I lübijo prejdnya ſzedala KŠ 1771, 76; ino je oblüblena po prednyem hodécsem csloveki SIZ 1807, 18
2. prvi, glaven: Prêdnyemi szpévczi Korehovi otrokov peszem TA 1848, 37; kikoli bode ſteo biti prejdnyi KŠ 1771, 136; vſzáki ne more biti prejdnyi KM 1790, 84; Mou's naj prejdnyi bode SIZ 1807, 9; prejdnyi Bassa KOJ 1848, 80; sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9; Nouta te prejdnye BKM 1789, 55; Zvolili szo prejdnyega Vojvodo KOJ 1848, 7; ocso szvojega je vszigdár na prêdnye meszto poszádo KAJ 1870, 54; sze je vu nyegove prejdnye pravice zaleto KOJ 1848, 4; Prednyi miniszter Wenckheim Béla od ete csészti dolipovedavsi AI 1875, br. 1, 2
prédnji -a -e sam. prvi: ki ſzo ſzlejdnyi, bodo prejdnyi KŠ 1771, 217
1. prednji, sprednji: Te prednji i 5. krátki prstov zádnji nog so prosti AI 1878, 7; Prednje nogé so práve lopate za kopanye AI 1878, 10; ár njegova moč je v prednji tacaj AI 1878, 10; i obimlje svojga protivnika s prednjimi nogámi AI 1878, 10; I lübijo prejdnya ſzedala KŠ 1771, 76; ino je oblüblena po prednyem hodécsem csloveki SIZ 1807, 18
2. prvi, glaven: Prêdnyemi szpévczi Korehovi otrokov peszem TA 1848, 37; kikoli bode ſteo biti prejdnyi KŠ 1771, 136; vſzáki ne more biti prejdnyi KM 1790, 84; Mou's naj prejdnyi bode SIZ 1807, 9; prejdnyi Bassa KOJ 1848, 80; sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9; Nouta te prejdnye BKM 1789, 55; Zvolili szo prejdnyega Vojvodo KOJ 1848, 7; ocso szvojega je vszigdár na prêdnye meszto poszádo KAJ 1870, 54; sze je vu nyegove prejdnye pravice zaleto KOJ 1848, 4; Prednyi miniszter Wenckheim Béla od ete csészti dolipovedavsi AI 1875, br. 1, 2
prédnji -a -e sam. prvi: ki ſzo ſzlejdnyi, bodo prejdnyi KŠ 1771, 217
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prednji [prẹ̑dnji] pridevnik
prednji
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prednji
Glej:
Glej:
- prednja hiša: 2/24 (dnevna soba (hiša)) / komentar / karta / gradivo h karti
- prednja hiša: 2/26 (spalnica (kamra)) / komentar / karta / gradivo h karti
- prednja hiža: 2/24 (dnevna soba (hiša)) / komentar / karta / gradivo h karti
- prednja hiža: 2/26 (spalnica (kamra)) / komentar / karta / gradivo h karti
- prednji štibelj: 2/26 (spalnica (kamra)) / komentar / karta / gradivo h karti
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prédnji robník -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prèdódrski projekcíjski refléktor -ega -ega -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
premīsa, f. prednji stavek v sklepu, die Prämisse (phil.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pretánek-nka -opridevnik
- preveč tanek
- kaj biti pretanek za kaj/koliko
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pridnji [prednji] prid. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prosilogīzəm, -zma, m. prednji sklep, der Prosyllogismus (phil.), Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prosíti prósim nedov., próšen (ī ọ́)
1. izražati komu željo
a) da kaj da, naredi: prositi koga za časopis, denar, voz; lepo prositi; pisno prositi; kot boga te prosim / bolnik prosi malo vode / prositi za delo, nasvet, pomoč; soseda prosi, da bi prišel kdo pomagat / ekspr.: na kolenih te prosim; pri najinem prijateljstvu te prosim: ne hodi tja; prositi s solzami v očeh / na stara leta je prosil od hiše do hiše / kot vljudnostna fraza: prosim za besedo; vljudno prosim za odgovor; smem prositi za ples
b) da kdo postane deležen česa: prositi koga ljubezni, za ljubezen; mati ga je prosila odpuščanja za sina / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja; kot vljudnostna fraza prosimo za razumevanje
2. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru:
a) prosim, odprite okno; prosim, oprostite, kje pa stanuje NN / elipt., pog.: prosim dve kavi; vozne listke, prosim; trg. žarg. prosim, že dobite / kot vljudnostni odgovor pri zahvali hvala. Prosim; kot vprašanje po nerazumljeni trditvi: prosim? Nisem dobro razumel; kako, prosim
b) prosim, tukaj imate; mi posodiš pero? Prosim; »Ančka!« »Prosim.«; smem vstopiti? Prosim, kar naprej
3. ekspr., v prislovni rabi poudarja povedano: prosim, ali se tako dela; imajo stanovanje, hišo in, prosim (vas) lepo, celo jahto
● ekspr. prositi za roko sosedove hčere zasnubiti jo; pog. ne daj se toliko prositi daj, naredi, kar se te prosi, brez pregovarjanja, moledovanja; pes zna prositi se zna postaviti v položaj, da ima prednji nogi dvignjeni; star. tako je trpel, da si je sam smrti prosil zelo, neznosno je trpel; preg. dokler prosi, zlata usta nosi
1. izražati komu željo
a) da kaj da, naredi: prositi koga za časopis, denar, voz; lepo prositi; pisno prositi; kot boga te prosim / bolnik prosi malo vode / prositi za delo, nasvet, pomoč; soseda prosi, da bi prišel kdo pomagat / ekspr.: na kolenih te prosim; pri najinem prijateljstvu te prosim: ne hodi tja; prositi s solzami v očeh / na stara leta je prosil od hiše do hiše / kot vljudnostna fraza: prosim za besedo; vljudno prosim za odgovor; smem prositi za ples
b) da kdo postane deležen česa: prositi koga ljubezni, za ljubezen; mati ga je prosila odpuščanja za sina / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja; kot vljudnostna fraza prosimo za razumevanje
2. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru:
a) prosim, odprite okno; prosim, oprostite, kje pa stanuje NN / elipt., pog.: prosim dve kavi; vozne listke, prosim; trg. žarg. prosim, že dobite / kot vljudnostni odgovor pri zahvali hvala. Prosim; kot vprašanje po nerazumljeni trditvi: prosim? Nisem dobro razumel; kako, prosim
b) prosim, tukaj imate; mi posodiš pero? Prosim; »Ančka!« »Prosim.«; smem vstopiti? Prosim, kar naprej
3. ekspr., v prislovni rabi poudarja povedano: prosim, ali se tako dela; imajo stanovanje, hišo in, prosim (vas) lepo, celo jahto
● ekspr. prositi za roko sosedove hčere zasnubiti jo; pog. ne daj se toliko prositi daj, naredi, kar se te prosi, brez pregovarjanja, moledovanja; pes zna prositi se zna postaviti v položaj, da ima prednji nogi dvignjeni; star. tako je trpel, da si je sam smrti prosil zelo, neznosno je trpel; preg. dokler prosi, zlata usta nosi
- prosèč -éča -e:
njegov pogled je bil proseč; proseče besede; prisl.: proseče gledati, reči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
próusti -a -o prid.
1. prost, ki opravlja svoje delo brez pripomočkov: záto gda bode okou tvoje prouſzto KŠ 1771, 209; Močavniki so prostomi okej nevidlive stvári AI 1878, 40
2. ki ni povezan, zraščen: Te prednji i 5 krátki prstov so prosti AI 1878, 7
3. preprost, navaden: Csi ſzam pa prouſzti vu rejcsi KŠ 1771, 547; prôszti gucs, steri szamo z-vodbene i z-vojvoszke-rêcsi sztoji AIN 1876, 73; Te prosti pirušlek AI 1878, 7; Krſzt je nej prouſzta voda KŠ 1754, 185; nyegova prouszta zvünejsina oplemenitena KOJ 1845, 5; da je prouszto lüsztvo szkoro zvéksega kersztsanszko posztanolo KOJ 1914, 99; i nyagovo prôszto 'zivlenye sze tak na hitroma razglászilo AIP 1876, br. 2, 2; Csi jo kakti prouſzto cslovecſo rejcs poſzlüsamo KŠ 1754, 25; ki bode Zákona krv za prouſzto dr'zao KŠ 1771, 689; Nej je ſzám krüh ino Prouſzto eti vino BKM 1789, 236; Gdate neve pesz na proszto recs, kama ga vért poszlati scsé KAJ 1870, 139; Rokokrilci so po prostom iméni imenüvani za pirušleke AI 1878, 7; Goſzpodár ſzvojo drüſiniczo ſzprouſztim tálom more navcsiti TF 1715, 20; jemáli ſzo jeſztvino zveſzéljom i ſzprouſztim ſzrczom KŠ 1771, 347; ka ſzta nevcsena csloveka i prouſzta KŠ 1771, 35; notri bi pa sli prouſzti, ali neverni KŠ 1771, 519; Veliki, zmo'zni, i proszti, Szteze 'ze ravnajte BRM 1823, 6; Tak proszti lüdjé, kak ti visisi TA 1848; I csinio je Boug mocsi nej prouſzte KŠ 1771, 401; ár vsze ednáko lübis moudre, i prouszte KM 1783, 18; Ovo le'zi Poviti v-prouſzti pleniczaj BKM 1789, 22
4. slaboumen: Együgyü; prouszti -a -o, szlabe pámeti KOJ 1833, 154
1. prost, ki opravlja svoje delo brez pripomočkov: záto gda bode okou tvoje prouſzto KŠ 1771, 209; Močavniki so prostomi okej nevidlive stvári AI 1878, 40
2. ki ni povezan, zraščen: Te prednji i 5 krátki prstov so prosti AI 1878, 7
3. preprost, navaden: Csi ſzam pa prouſzti vu rejcsi KŠ 1771, 547; prôszti gucs, steri szamo z-vodbene i z-vojvoszke-rêcsi sztoji AIN 1876, 73; Te prosti pirušlek AI 1878, 7; Krſzt je nej prouſzta voda KŠ 1754, 185; nyegova prouszta zvünejsina oplemenitena KOJ 1845, 5; da je prouszto lüsztvo szkoro zvéksega kersztsanszko posztanolo KOJ 1914, 99; i nyagovo prôszto 'zivlenye sze tak na hitroma razglászilo AIP 1876, br. 2, 2; Csi jo kakti prouſzto cslovecſo rejcs poſzlüsamo KŠ 1754, 25; ki bode Zákona krv za prouſzto dr'zao KŠ 1771, 689; Nej je ſzám krüh ino Prouſzto eti vino BKM 1789, 236; Gdate neve pesz na proszto recs, kama ga vért poszlati scsé KAJ 1870, 139; Rokokrilci so po prostom iméni imenüvani za pirušleke AI 1878, 7; Goſzpodár ſzvojo drüſiniczo ſzprouſztim tálom more navcsiti TF 1715, 20; jemáli ſzo jeſztvino zveſzéljom i ſzprouſztim ſzrczom KŠ 1771, 347; ka ſzta nevcsena csloveka i prouſzta KŠ 1771, 35; notri bi pa sli prouſzti, ali neverni KŠ 1771, 519; Veliki, zmo'zni, i proszti, Szteze 'ze ravnajte BRM 1823, 6; Tak proszti lüdjé, kak ti visisi TA 1848; I csinio je Boug mocsi nej prouſzte KŠ 1771, 401; ár vsze ednáko lübis moudre, i prouszte KM 1783, 18; Ovo le'zi Poviti v-prouſzti pleniczaj BKM 1789, 22
4. slaboumen: Együgyü; prouszti -a -o, szlabe pámeti KOJ 1833, 154
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pr̀st -a m prst: Digitus Prſzt KMS 1780, A7b; Prſzt Új KM 1790, 92(a); posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta ſzvojega vu vodou KŠ 1771, 226; i vr'zem prſzt moj vu znamejnye czvekouv KŠ 1771, 333; Medved z močnimi škramplami na prsti AI 1878, 10; ſtero je potom ſz-ſzvojim prſztom na dvej kameni tábli ſzpiſzano vö zgláſzo KŠ 1754, 7; naj ſzprſztom ká'ze Kriſztuſa KŠ 1771, 846; Tü sze navádi gibcsnoszt grla i prsztov KOJ 1845, 5; Na vszákoj roki pét prsztôv mámo KAJ 1870, 34; Te prednji i 5. krátki prstov zádnji nog so prosti AI 1878, 7; vr'ze prſzti ſzvoje vu vüha nyegova KŠ 1771, 125; i tô li na nyihovi pét prsztê KAJ 1870, 156; Jálen cslovik ſzprſztami vcsi KŠ 1754, 55; Pirušleki med prsti trdo, golo mreno májo AI 1878, 7; pren. Csi pa vu prſzti Bo'zem zmetávam vragé KŠ 1771, 207; Vragé mecſe zBo'zim prſztom BKM 1789, 55
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pŕstna kápica -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pŕstni robník -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pŕstni trák -ega trakú m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pŕstno strême -ega -éna s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
rílčkar -ja [riu̯čkar tudi rilčkar] m (ȋ) zool.
1. majhen črn hrošč, ki uničuje zelje, Centorhynchus pleurostigma: uničevati rilčkarje
2. nav. mn. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, Curculionidae:
1. majhen črn hrošč, ki uničuje zelje, Centorhynchus pleurostigma: uničevati rilčkarje
2. nav. mn. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, Curculionidae:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
rílčkar -ja m
1.
2.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
rílec -lca [riu̯ca] m (ȋ)
1. podaljšani, zoženi prednji del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih: prašiči brodijo z rilci po blatu; ježev rilec / odpreti rilec
// ta del brez spodnje čeljusti: rilec in spodnja čeljust / skuhati rilec v ješprenju
2. v dolg mišičnat organ zrasla nos in zgornja ustna pri slonu: slon je z rilcem ovil deblo
3. ekspr. prednji, rilcu podoben del česa: rilec topa / rilec ladje kljun; rilec pri čajniku dulec
4. nizko obraz: udari ga na rilec; z odurnim rilcem se je obrnil k njemu
// usta: dvignil je pijačo k rilcu
● nizko ne vtikaj svojega rilca v vsako reč ne vmešavaj se; nizko kuhati rilec kujati se; ekspr. prodati zadnji rilec iz svinjaka prašiča
1. podaljšani, zoženi prednji del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih: prašiči brodijo z rilci po blatu; ježev rilec / odpreti rilec
// ta del brez spodnje čeljusti: rilec in spodnja čeljust / skuhati rilec v ješprenju
2. v dolg mišičnat organ zrasla nos in zgornja ustna pri slonu: slon je z rilcem ovil deblo
3. ekspr. prednji, rilcu podoben del česa: rilec topa / rilec ladje kljun; rilec pri čajniku dulec
4. nizko obraz: udari ga na rilec; z odurnim rilcem se je obrnil k njemu
// usta: dvignil je pijačo k rilcu
● nizko ne vtikaj svojega rilca v vsako reč ne vmešavaj se; nizko kuhati rilec kujati se; ekspr. prodati zadnji rilec iz svinjaka prašiča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
rilec ► ˈriːu̯c -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
skòk z zádnjega déla dèske skôka -- -- -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
smŕček -čka m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
spójler spójlerja samostalnik moškega spola [spójler]
- priprava, vgrajena v karoserijo vozila, ki uravnava zračni upor in poveča stabilnost, aerodinamičnost vozila
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
stòl en gondole stôla -- -- m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
streménski lók -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
šarenka
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
štibelj
- 2/25 (soba, v katero je vhod iz dnevne sobe (hiše)) / komentar / karta / gradivo h karti
- 2/26 (spalnica (kamra)) / komentar / karta / gradivo h karti
- prednji štibelj: 2/26 (spalnica (kamra)) / komentar / karta / gradivo h karti
- zadnji štibelj: 2/26 (spalnica (kamra)) / komentar / karta / gradivo h karti
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
táca -e ž taca, šapa: ár njegova moč je v prednji tacaj AI 1878, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
tołkáč, m. 1) = delavec, kateri konoplje tolče, BlKr.; prednji t., der Vorschläger bei den Schmieden, V.-Cig.; — 2) der Schlägel, der Stößel: die Mörserkeule, Habd.-Mik., Cig., Jan., C., Polj.; — der Stampfschlägel, V.-Cig., Lašče, Tolm.-Erj. (Torb.); — der Obststößel, C.; — der Waschbleuel, Cig., Jan.; — = bet, s katerim se svinjam kuha tolče, Gor., vzhŠt.; — der Thürklopfer, der Thürhammer, Cig., Jan.; — der Glockenschwengel, der Klöpfel, Mur.; — 3) der Tölpel, vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
úd-asamostalnik moškega spola
- del človeškega ali živalskega telesa
- ud česa/koga
- , ud za koga/kaj
- , ud s čim
- , ud v čem, kako
- član
- ud česa
- , ud v čem, kje, kdaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
úrbas -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vetrobrán vetrobrána samostalnik moškega spola [vetrobrán]
- 2. manj formalno sprednja šipa vozila
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vrtę̑lj, m. 1) eine Vorrichtung bei Zaunöffnungen, um das Eintreten des Viehes zu verhindern, das Drehkreuz, Mik.; — 2) der Zwirl der Drechsler, Mik.; — 3) = prednji oplen, der vordere Kipfstock beim Wagen, (vrtel) C., vzhŠt.; — 4) der Wirbelwind, (vrtel) ogr.-C., Valj. (Rad); — 5) der Wirbel am Kopfe, Valj. (Rad); — (pisava te besede ni gotova).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vrtljíva gláva -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
»Vse« ali »vso« življenje?
Zanima me pravilen zapis in razlaga za primer: To je najboljše za vse/vso življenje.Vse/vso je mišljen v pomenu 'vse, kar je živega' in ne 'za celotno časovno obdobje življenja'.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
zádnji -a -e prid.
1. zadnji, ki leži, je zadaj: Utolsó; szlejdnyi, zádnyi -a -o KOJ 1833, 179; Hert má voskoga i stišnjenoga zádnjega tela AI 1878, 8; I on je bio vzádnyem ſztráni na zglávniki le'zécsi KŠ 1771, 114; Te prednji i 5. krátki prstov zádnji nog so prosti AI 1878, 7; Medved se na zádnje noge postávi AI 1878, 10; na zádnjih nogáj visi AI 1878, 7
2. za katerim ne nastopi kaj istovrstnega: Govorécsi: kaj eti zádnji ſzo li edno vöro delali KŠ 1771, 65
zadnjéjši tudi zadnjéši -a -e bolj zadnji: ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; eden vküpglasznik sze má k-tomi zádnyejsemi prikapcsiti KOJ 1833, 6; vcsi me tak na poniznoszt K-onim, ki szo zadnyêsi KAJ 1848, 233
1. zadnji, ki leži, je zadaj: Utolsó; szlejdnyi, zádnyi -a -o KOJ 1833, 179; Hert má voskoga i stišnjenoga zádnjega tela AI 1878, 8; I on je bio vzádnyem ſztráni na zglávniki le'zécsi KŠ 1771, 114; Te prednji i 5. krátki prstov zádnji nog so prosti AI 1878, 7; Medved se na zádnje noge postávi AI 1878, 10; na zádnjih nogáj visi AI 1878, 7
2. za katerim ne nastopi kaj istovrstnega: Govorécsi: kaj eti zádnji ſzo li edno vöro delali KŠ 1771, 65
zadnjéjši tudi zadnjéši -a -e bolj zadnji: ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; eden vküpglasznik sze má k-tomi zádnyejsemi prikapcsiti KOJ 1833, 6; vcsi me tak na poniznoszt K-onim, ki szo zadnyêsi KAJ 1848, 233
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
zádnji dél snéžne dèske -ega -a -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
zagvózditi nôgo -im -- dov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Zakaj se piše predhodni in zakaj naslednji?
Zakaj se piše predhodni (brez "nj"), hkrati pa naslednji (z "nj")? Je to posledica nesmiselnega vrivanja nj-jev v slovenščino iz srbščine?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
zaplę̑čək, -čka, m. = prednji del živinske kože (za pleči), Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
zob (prednji) gl. prednik
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
žúžek -žka m (ū)
1. star. hrošč: ptice lovijo muhe in žužke
2. nav. mn. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, zool. rilčkar: žužki v fižolu, moki
3. zool., navadno v zvezi črni žužek majhen rdeče rjav hrošč z rilčkom, katerega ličinke živijo v žitnih zrnih, Calandra granaria:
1. star. hrošč: ptice lovijo muhe in žužke
2. nav. mn. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, zool. rilčkar: žužki v fižolu, moki
3. zool., navadno v zvezi črni žužek majhen rdeče rjav hrošč z rilčkom, katerega ličinke živijo v žitnih zrnih, Calandra granaria:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.