prehitévati -am nedov. (ẹ́) 

1. 1. s hitrejšim premikanjem prihajati pred koga, ki gre spredaj: ljudje so jih dohitevali in prehitevali; prehitevati kolono vozil; prehitevati levo, na ovinku; v teku prehitevati
2. 2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: svoje kolege je prehitevala z izpiti in ocenami / proizvodnja prehiteva potrošnjo je večja
3. 3. nav. ekspr. delati kaj prej kot kdo drug: prehitevati koga v rasti, razvoju; prehitevati z odgovorom / beseda prehiteva besedo
   // pojavljati se prej, kot se pričakuje, želi: podražitve so zelo prehitevale zvišanje plač
   ● njegova ura prehiteva kaže več, kot je v resnici; ekspr. prehitevati dogodke vnaprej ukrepati neglede na razvoj česa; ekspr. delo ga vedno prehiteva ga ima več, kot ga lahko opravi; ekspr. njene želje prehitevajo možnosti so večje kot možnosti

prehitévati se 
1. 1. nav. ekspr. smiselno nepovezano, nelogično pripovedovati: ne zna pripovedovati po vrsti, vedno se prehiteva
   // redko kosati se: prehitevati se v pridnosti
2. 2. knjiž. prenagljeno ravnati: vse dobro premisli, nikoli se ne prehiteva; prehitevati se z odločitvami
   ● ekspr. vprašanja otrok so se kar prehitevala bilo jih je zelo veliko

prehitevajóč -a -e: prehitevajoči avtomobili; prehitevajoče se besede

prehitévan -a -o: prehitevano vozilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

prenágliti se -im se dov. (á ȃ) premalo premišljeno

1. a) reči, izreči: v pogovoru z njo se je večkrat prenaglil; prenagliti se v besedah, z besedami; star. prenagliti sodbo prenagliti se v sodbi, s sodbo
2. b) narediti kaj, se odločiti za kaj: spoznal je, da se je prenaglil; prenagliti se z nakupom
   // prezgodaj, prekmalu opraviti: prenagliti se z žetvijo
   ● z očetom se ni prenagliti z njim je treba ravnati, se pogovarjati premišljeno, previdno

prenágljen -a -o: prenagljen ukrep; prenagljena izjava; njena poroka je bila prenagljena; prenagljeno dejanje
● ekspr. to je bil prenagljen korak premalo premišljeno dejanje; prisl.: prenagljeno izreči očitek; prenagljeno soditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

prenágljenost -i ž (ȃ) 

1. 1. lastnost, značilnost prenagljenega človeka: s prenagljenostjo in nervoznostjo več škoduje, kot koristi; mladostna prenagljenost / prenagljenost takih priznanj
2. 2. prenagljeno dejanje: vsaka prenagljenost in lahkomiselnost se jim je maščevala; oprosti mu njegovo prenagljenost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zaríbati -am dov. (ȋ) 

1. 1. pog. namerno povzročiti neprijetnosti, težave: zaradi ugovarjanja ga je zaribal; s prenagljeno odločitvijo se je zaribal / nepričakovan napad je zaribal vso situacijo zapletel
2. 2. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: v hipu ga je zaribal / ti molči o vzgoji, ga je zaribal
   ♦ grad. zaribati beton grobo zgladiti svežo betonsko površino

zaríbati se 
1. 1. pog. prevarati se, zmotiti se: pri prodaji smo se zaribali
2. 2. žarg., teh. poškodovati se zaradi prevelikega trenja med gibljivim in negibljivim delom: ležaji koles so se zaribali; če olje odteče, (se) valj motorja zariba

zaríban -a -o: zariban bat
● pog. to življenje je že samo po sebi zaribano težavno, neprijetno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.