hôrùk in horùk medmet1. uporablja se, ko govorec pozove koga k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega1.1. uporablja se, ko govorec ponazori izvršitev hitre zamisli
2. kot samostalnik poziv k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega2.1. kot samostalnik namišljen poziv, ki ponazarja izvršitev navadno nedomišljene zamisli
3. kot samostalnik, ekspresivno delovanje, za katero so značilni hitrost, močna volja in navadno nepremišljenost, nezadostne priprave
4. kot pridevnik, ekspresivno ki ga navadno izvaja več ljudi na hitro in z močno voljo, navadno nepremišljeno, brez zadostnih priprav
5. kot pridevnik, ekspresivno ki je pridobil premoženje, položaj na hitro, navadno na vprašljiv način
FRAZEOLOGIJA: na horuk ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. hau ruck, ritmičnih zlogov za sinhronizacijo delovanja, od katerih je drugi iz Ruck ‛sunek’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
Je bolje »covid« ali »covidna« bolnišnica? Se okužimo z virusom ali s covidom-19?Imam dve vprašanji v povezavi s trenutnimi razmerami.
- Je besedna zveza covid bolnišnica ustrezna? Zveza bolnišnica za paciente/bolnike s covidom-19 je namreč bistveno daljša.
- Je bolnik okužen z virusom ali boleznijo? Gre za širjenje okužbe/okužb z novim koronavirusom ali s covidom-19? Preprečujemo širjenje virusa ali bolezni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
júriš júriša samostalnik moškega spola [júriš] 1. silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
2. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu2.1. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
3. kot medmet uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k silovitemu napadu iz neposredne bližine
FRAZEOLOGIJA: iti na juriš, juriš na nebo, na juriš, vpiti na juriš ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. jùrīš iz tur. yürüyüş iz yürümek ‛iti, hoditi, napredovati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
júrišati júrišam nedovršni glagol [júrišati] 1. izvajati silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
2. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu2.1. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
FRAZEOLOGIJA: jurišati na nebo ETIMOLOGIJA: ↑juriš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
kikiríkati kikiríkam nedovršni glagol [kikiríkati] 1. oglašati se z visokimi, zateglimi, predirljivimi glasovi, značilnimi za petelina
2. navadno slabšalno samozavestno, domišljavo govoriti, razpravljati o čem, napovedovati kaj, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost, občudovanje
3. ekspresivno javno opozarjati na kaj, napovedovati kaj, navadno med prvimi
ETIMOLOGIJA: ↑kikiriki
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
prehitévati -am nedov. (ẹ́) 1. s hitrejšim premikanjem prihajati pred koga, ki gre spredaj: ljudje so jih dohitevali in prehitevali;
prehitevati kolono vozil;
prehitevati levo, na ovinku;
v teku prehitevati 2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: svoje kolege je prehitevala z izpiti in ocenami / proizvodnja prehiteva potrošnjo je večja3. nav. ekspr. delati kaj prej kot kdo drug: prehitevati koga v rasti, razvoju;
prehitevati z odgovorom / beseda prehiteva besedo // pojavljati se prej, kot se pričakuje, želi: podražitve so zelo prehitevale zvišanje plač
● njegova ura prehiteva kaže več, kot je v resnici; ekspr. prehitevati dogodke vnaprej ukrepati ne glede na razvoj česa; ekspr. delo ga vedno prehiteva ga ima več, kot ga lahko opravi; ekspr. njene želje prehitevajo možnosti so večje kot možnostiprehitévati se
1. nav. ekspr. smiselno nepovezano, nelogično pripovedovati: ne zna pripovedovati po vrsti, vedno se prehiteva
// ekspr. kosati se: prehitevati se v pridnosti
2. knjiž. prenagljeno ravnati: vse dobro premisli, nikoli se ne prehiteva; prehitevati se z odločitvami
● ekspr. vprašanja otrok so se kar prehitevala bilo jih je zelo veliko
prehitevajóč -a -e:
prehitevajoči avtomobili; prehitevajoče se besede
prehitévan -a -o:
prehitevano vozilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
prehitévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prehitévanje (ẹ́) koga/kaj ~ kolono vozil; ~ vrstnike v rasti; Ura ~aprehitévati se -am se (ẹ́) neobč. z/s čim ~ ~ z odločitvami |prenagljeno sprejemati odločitve|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
prenágliti se -im se dov. (á ȃ) premalo premišljenoa) reči, izreči: v pogovoru z njo se je večkrat prenaglil;
prenagliti se v besedah, z besedami;
star. prenagliti sodbo prenagliti se v sodbi, s sodbob) narediti kaj, se odločiti za kaj: spoznal je, da se je prenaglil;
prenagliti se z nakupom // prezgodaj, prekmalu opraviti: prenagliti se z žetvijo
● z očetom se ni prenagliti z njim je treba ravnati, se pogovarjati premišljeno, previdnoprenágljen -a -o:
prenagljen ukrep; prenagljena izjava; njena poroka je bila prenagljena; prenagljeno dejanje
● ekspr. to je bil prenagljen korak premalo premišljeno dejanje; prisl.: prenagljeno izreči očitek; prenagljeno soditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
prenágljeno nač. prisl. (ȃ) ~ očitati, soditi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
prenágljenost -i ž (ȃ) 1. lastnost, značilnost prenagljenega človeka: s prenagljenostjo in nervoznostjo več škoduje, kot koristi;
mladostna prenagljenost / prenagljenost takih priznanj 2. prenagljeno dejanje: vsaka prenagljenost in lahkomiselnost se jim je maščevala;
oprosti mu njegovo prenagljenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
preuránjeno čas. prisl. (ȃ) publ. ~ sklepati → prenagljeno, nepremišljeno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
sodljiv [sodljív]
pridevnikki nepremišljeno, prenagljeno sodi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
zaríbati -am dov. (ȋ) 1. pog. namerno povzročiti neprijetnosti, težave: zaradi ugovarjanja ga je zaribal;
s prenagljeno odločitvijo se je zaribal / nepričakovan napad je zaribal vso situacijo zapletel2. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: v hipu ga je zaribal / ti molči o vzgoji, ga je zaribal
♦ grad. zaribati beton grobo zgladiti svežo betonsko površinozaríbati se
1. pog. prevarati se, zmotiti se: pri prodaji smo se zaribali
2. teh. žarg. poškodovati se zaradi prevelikega trenja med gibljivim in negibljivim delom: ležaji koles so se zaribali; če olje odteče, (se) valj motorja zariba
zaríban -a -o:
zariban bat
● pog. to življenje je že samo po sebi zaribano težavno, neprijetno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.