bárvati -am nedov. (ȃ) 1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno;
barvati z zeleno barvo;
barva si lase, ustnice
♦ med. barvati histološki preparat 2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake;
listje se barva;
pren. barvati glas, pesniški izraz bárvan -a -o:
rdeče barvan pod; barvani ljudje barvnopolti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
bárvati -am
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024
biolóški referénčni preparát -ega -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
biolóški referénčni priprávek -ega -ega -vka m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
fiksírati1 -am dov. in nedov. (ȋ) 1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi: fiksirati anteno;
fiksirati reflektorje // trdno določiti: fiksirati datum ekskurzije; fiksirati pozicijo kamer / publ.: v pogodbi fiksirati minimalne mezde; fiksirati naloge inšpekcije 2. knjiž. določiti čemu dokončno podobo, zlasti v umetniški dejavnosti: portretist fiksira gib;
režiser je fiksiral situacijo 3. nedov.,
pog. napeto, nepremično gledati koga: fiksirati sogovornika;
ostro ga je fiksiral in tehtal 4. fot. kemično odstraniti za svetlobo občutljivo snov z neosvetljenih delov filma: fiksirati film / fiksirati fotografijo 5. biol., kem. kemično obdelati kaj, da se ohrani v določenem stanju: fiksirati preparat;
fiksirati s formalinom
♦ gled. fiksirati besedilo dokončno pripraviti, obdelati ga za uprizoritev; med. fiksirati zlomljeni ud z oporami ga napraviti negibljivega; šah. fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; tekst. fiksirati tkanino s toplotnim ali kemičnim postopkom doseči, da se tkanina pri nadaljnji predelavi ne krči ali razteza; um. fiksirati barvo površinsko utrditi, zaščititi barvno plastfiksíran -a -o:
dajatve so bile fiksirane v urbarjih; nezadostno fiksirane meje / fiksirani pojmi ustaljeni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
galénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na galeniko: galenski preparat;
galenska zdravila / galenski laboratorij v lekarni; galenska farmacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
galénski preparát -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
galénsko zdravílo -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
glicerínov -a -o (ȋ) ~ preparat
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
inzulínski tudi insulinski -a -o [druga oblika inzulínski tudi insulínski] prid. (ȋ) nanašajoč se na inzulin: inzulinski preparat / inzulinske injekcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
inzulínski -a -o (ȋ) ~ preparat
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
kofeínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kofein: kofeinski preparat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
kofeínski -a -o (ȋ) ~ preparat
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
mikroskópični preparát -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
mikroskópska mízica -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
mikroskópski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na mikroskop: mikroskopski preparat;
mikroskopska slika / mikroskopski pregled tkiva; mikroskopska povečava; mikroskopsko opazovanje / mikroskopska tehnika 2. tako majhen, da se vidi le z mikroskopom: mikroskopski delci;
mikroskopski organizem // ekspr. zelo majhen: pismo je bilo napisano z mikroskopskimi črkami / favorit ima le mikroskopsko prednost mikroskópsko prisl.:
mikroskopsko preiskovati material; mikroskopsko drobna, majhna bitja; mikroskopsko malo prostora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
mikroskópski -a -o (ọ̑) ~ preparat; poud. ~e črke |zelo majhne|mikroskópskost -i ž, pojm. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
mikroskópski preparát -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
múltivitamínski múltivitamínska múltivitamínsko pridevnik [múltivitamínski] ki vsebuje več različnih vitaminov
ETIMOLOGIJA: ↑multivitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
múltivitamínski -a -o prid. (ȗ-ȋ) ki vsebuje veliko (različnih) vitaminov: multivitaminski napitek, preparat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
nanášati -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem, prenašanjem spravljati kam: nanašati drva v kuhinjo / čebele nanašajo med; ptice so pridno nanašale za gnezda // z delovanjem povzročati, da kaj kam pride, se kje nabere: voda stalno nanaša prod in pesek; veter je nanašal sneg na hodnik 2. delati, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanašati ličilo na obraz;
preparat nanašamo na kožo s čopičem;
oljnate barve nanaša na steno v plasteh;
lak se je lepo nanašal 3. vrisavati na papir, sliko: na vodoravno os je nanašal podatke za čas, na navpično pa za pritisk nanášati se v zvezi z na
biti v zvezi, povezanosti s čim: opisani dogodki se nanašajo na ta kraj; razprava se posredno nanaša na to problematiko
nanašajóč -a -e:
nanašajoč temne barve na platno, je ustvaril vzdušje nevihte; odstavek, nanašajoč se na tretjo točko sporazuma; nanašajoč se na mizo; na draginjo nanašajoča se šala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
nanášati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj z določenim namenom nositi koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/skozi/čez koga/kaj / kam
Otroci so /pridno/ nanašali drva v kuhinjo (za veliko krušno peč).
2.
kdo/kaj dajati kaj kot tanko plast na/za/pod/nad/skozi/čez kaj / kam
/V manjših predsledkih/ si je nanašala ličilo na obraz.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024
natíven -vna -o prid. (ȋ) 1. ki je tak po naravi, izvoru: nativni ljudje;
nativna ljudstva / nativni govorec naravni govorec2. ki ni umetno spremenjen: iz vzorca naredimo nativni preparat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
obárvati -am dov. (ȃ) 1. dati čemu kako barvo: primesi različno obarvajo diamant;
pri trohnobi se les rdečkasto obarva / ekspr. jeza ji je obarvala obraz z rdečico // navadno s prislovom dati čemu določene poteze, značilnosti: pisatelj je plastično obarval razcep med starimi in mladimi; politično obarvati dogodke; obarvati jezik z narečnimi besedami 2. pobarvati: obarvati stene z apnom
♦ med. obarvati histološki preparat obárvan -a -o:
čustveno obarvane besede; rdeče obarvana jabolka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
obárvati -am dov. -an -ana; obárvanje (ȃ) kaj ~ histološki preparat; redk. obarvati kaj z/s čim ~ stene z apnom pobarvatiobárvati se -am se (ȃ) Rak se je rdečkasto obarval; Raztopina se je obarvala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
obrúsek -ska m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
odbrús -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
paleontolóški preparát -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
paleontolóški zbrúsek -ega -ska m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
petrográfski preparát -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
petrográfski zbrúsek -ega -ska m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
preparát -a m (ȃ) 1. na določen način pripravljena snov za določen namen, pripravek: zdravniki preizkušajo nov preparat;
preparat so vbrizgavali vsake tri ure / farmacevtski, kozmetični preparati; hormonski, vitaminski preparat; krema vsebuje žvepleni preparat; preparati za umivanje las, zatiranje mrčesa 2. žival, rastlina ali njeni deli, pripravljeni za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: narediti preparat za šolsko zbirko;
preparat želodca, žile;
preparati za pouk biologije / mikroskopski preparat; mokri, suhi preparat / lepo ohranjen preparat martinčka v epruveti
♦ med. barvati histološki preparat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
preparát -a m, snov. (ȃ) pripravek: vitaminski ~; ~i za umivanje las; števn. ~i za pouk biologije
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
preparát -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024
preparāt, m. prigotovek, das Präparat.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
preparȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
raznésən, -sna, adj. Spreng-: raznę̑sni prah, preparat, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
regenerátor -ja m (ȃ) 1. sredstvo za regeneriranje: ta preparat je dober regenerator las 2. teh. naprava za regeneriranje: zgraditi regenerator za vodo 3. knjiž. preroditelj: on je regenerator društvenega delovanja
♦ metal. naprava, ki omogoča izkoriščanje toplote dimnih plinov za ogrevanje v peč pritekajočega zraka, zgorevalnih plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
regenerírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kaj spet dobi ustrezne, zaželene lastnosti; obnoviti, poživiti: regenerirati mestno središče;
regenerirati onesnaženo vodo / ta preparat regenerira lase / v spanju človek regenerira svoje moči za delo; duhovno, moralno se regenerirati se prenoviti
♦ teh. regenerirati odpadke; um. regenerirati sliko 2. narediti, povzročiti, da kaj na novo zraste, nastane: žival lovko hitro regenerira;
koža se regenerira se obnovi / odtrgani del se regenerira v nov organizem regeneríran -a -o:
regeneriran kavčuk; volna je regenerirana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
rúdni obrúsek -ega -ska m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
vitamínski vitamínska vitamínsko pridevnik [vitamínski] ETIMOLOGIJA: ↑vitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
vitamínski -a -o prid.(ȋ) nanašajoč se na vitamin: vitaminska vrednost živil;
vitaminska sestava krme / vitaminski preparat; vitaminske tablete / vitaminska hrana bogata z vitaminivitamínsko prisl.:
vitaminsko obogatiti kruh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.