Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cenzurírati -am nedov. in dov. (ȋ) opravljati cenzuro: cenzurirati članke, filme, knjige / zapornikom so cenzurirali vsa pisma // pri cenzuri izločiti, prepovedati: oblast je dve kitici pesmi cenzurirala, češ da imata protidržavno ost cenzuríran -a -o:
v drugi izdaji je avtor znova vstavil cenzurirane odstavke prve izdaje; cenzurirana verzija pesmi
dotíka -e ž (ȋ) star. dotik, stik1:
prepovedati vsako dotiko z bolnikom
● star. spominja se prijatelja, s katerim je pogosto prihajal v dotiko se je shajal, družil, govoril z njim; star. to vedo vsi, ki so bili z njim v dotiki so se družili z njim, ga poznali
drstítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od drstiti se: drstitev jegulje; prepovedati lovljenje rib v času drstitve
ênkrat1 prisl. (é)
izraža, da kaj nima ponovitve: enkrat v življenju je bil bolan; enkrat ugrizniti jabolko; niti enkrat se ni zmotil; samo enkrat, enkrat samkrat je bil tam
// izraža eno ponovitev: enkrat pet je pet; zdravilo jemlji enkrat na dan; tekst enkrat prepiši; govori z njim še enkrat; drv je za enkrat zakuriti / pot je točno enkrat daljša; ekspr. nova hiša je še enkrat lepša kot stara veliko, dosti / še enkrat kot vzklik izraža zahtevo po ponovitvi; kot pretnja, svarilo kaj si pa naredil, samo še enkrat
● pog. enkrat sem ti bil za norca, dvakrat ti ne bom ne bom več pustil, da bi se norčeval iz mene; tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena samoumevno, gotovo; knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive; oklicati enkrat za trikrat pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri; videl sem ga enkrat, dvakrat malokrat, malokdaj; prepovedati komu enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; preg. enkrat ni nobenkrat če kdo kaj naredi samo enkrat, ne pomeni nič; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi izkušnji previden
fêredža -e ž (ȇ)
v muslimanskem okolju tančica, s katero si muslimanke pokrivajo obraz: prepovedati nošnjo feredže
// nekdaj dolgo, široko vrhnje oblačilo muslimank: žene v feredžah
hazárd -a m (ȃ)
igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard
índeks -a m (ȋ)
1. seznam knjig, katerih branje in širjenje prepoveduje oblast: cerkveni, državni indeks / dati, postaviti roman na indeks prepovedati ga brati in razširjati; knjiga je na indeksu prepovedano jo je brati in razširjati
2. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: v novi izdaji so bili knjigi dodani indeksi / indeks imen, strokovnih izrazov
3. šol. knjižica slušateljev visokih ali višjih šol, v kateri se potrjuje vpis, obisk predavanj, izpiti: vpisati predavanja v indeks / podpisati indeks
4. ekon., navadno s prilastkom razmerje med dvema istovrstnima podatkoma, izraženo navadno v odstotkih: visoki indeksi kažejo naraščanje uvoza; indeks porabe; indeks življenjskih stroškov / časovni indeks ki se nanaša na dve različni razdobji ali na dva različna dneva; stvarni indeks ki se nanaša na isto razdobje ali dan; indeks sto število, ki služi kot osnova za primerjavo drugih istovrstnih podatkov
♦ antr. lobanjski indeks z odstotkom izraženo razmerje med širino in dolžino lobanje; kem. indeks manjša, nižje od simbola zapisana številka, ki označuje število atomov v molekuli; mat. indeks manjša, nižje zapisana številka ali črka ob znaku za razlikovanje istovrstnih znakov
izdáti1 -dám dov., 2. mn. izdáste in izdáte; izdál (á) 1. sporočiti nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: okupator ga je zaprl, ker ga je nekdo izdal;
čeprav so ga mučili, ni izdal;
izdati partizane / izdati javko; izdati načrt, uradno skrivnost / publ. izdati načela neodvisnosti prekršiti// nav. ekspr. povedati, sporočiti sploh: svojega imena ne izdam; izdal je svojega prijatelja, da rad pije; lahko vam izdam, da sem govoril s predsednikom / izdati čustva, misli, skrivnost; niti z eno kretnjo se ni izdal 2. biti zunanja podoba, znamenje česa: kolobarji pod očmi so ga izdali, da je neprespan;
rdečica jo je izdala, da ji je nerodno 3. nav. ekspr. ne imeti do kakih vrednot odnosa, kakršen je v navadi: s tem ravnanjem so izdali tovarištvo / izdati domovino, narod // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: vid ga je izdal; živci so ga izdali; ne zmore dolge poti, ker ga noge hitro izdajo / moči so ga izdale 4. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi kot tiskano ali drugače razmnoženo delo: založba je izdala precej znanstvenih publikacij;
izdati časopis, knjigo / izdati pesmi v almanahu; izdati slovar v petih delih / izdati skripta; nove prospekte so izdali v treh jezikih / izdati novo ploščo / kot del naslovne strani, kolofona izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti 5. fin. dati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet: izdati bankovce, denar;
izdati obveznice ljudskega posojila / izdati znamke 6. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da dobi kaj uradno veljavo: izdati dovoljenje, odločbo, zakon / izdati diplomo, spričevalo; izdati potrdilo / izdati račun v triplikatu / publ. izdati prepoved prepovedati
♦ pravn. izdati sodbo; izdati tiralico za kom 7. napraviti, da gre kaj od kod z določenim namenom: izdati blago iz skladišča / izdati zdravila na recept 8. potrošiti, porabiti: za hišo je izdal že veliko denarja;
za hrano izda skoraj vso plačo
● ekspr. vsak dinar trikrat obrne, preden ga izda veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčenizdáti se nav. ekspr., v zvezi z za
z besedami, ravnanjem (po)kazati, da kdo kaj je, kar v resnici ni: izdati se za študenta, zdravnika; fanta je izdala za svojega sorodnika / na misel mu je prišlo, da bi ga izdal za svojega očeta imenoval, navedel
izdán -a -o:
imeti potrdilo za izdani denar; odlok je bil izdan leta 2003; izdana javka; izkaznica je bila izdana v Ljubljani na ime XY; zdravila, izdana na recept; po smrti izdani spomini
izhòd -óda m (ȍ ọ̑) 1. kraj, prostor, kjer se da iz česa priti: braniti, zastražiti izhod;
spremiti goste do izhoda;
množica gre, se pomika proti izhodu;
počakati pred izhodom;
zavarovan izhod;
izhod iz kleti / glavni, stranski izhod; zasilni izhod
♦ anat. medenični izhod skozi katerega pride plod ob porodu; elektr. izhod del električne naprave, kjer se odvzema napetost, moč; rač. izhod (računalnika) del računalniškega sistema, ki prenaša podatke iz procesne enote2. zapustitev kraja, prostora: onemogočiti, preprečiti izhod;
prepovedati gojencem izhod;
pog. vedno več je bilo izhodov med delovnim časom / prost izhod 3. možnost za uspešen konec, razplet česa: to je zdaj edini izhod;
iz te situacije ni izhoda;
iskati izhod iz krize;
za nas ni drugega izhoda, kot da se borimo;
položaj je brez izhoda 4. zastar. vzhod: na izhodu se že svetlika / prepotoval je deželo od izhoda do zahoda 5. zastar. izlet: izhodi v gore
● ekspr. kmalu mu je postalo jasno, da iz hiše ni izhoda da ne more oditi; ta država ima izhod na morje manjši del njenega ozemlja je ob morju; pog. vsako nedeljo ima izhod dovoljenje za zapustitev kraja, prostora, ki je določen za bivanje, zlasti v vojašnicah in vzgojnih ustanovah
konfiscírati -am dov. in nedov. (ȋ) pravn. 1. odvzeti premoženje ali del premoženja kot sankcija za kaznivo dejanje, zapleniti: celotno premoženje so jim konfiscirali 2. odvzeti pravico razpečevanja določenih tiskanih stvari; prepovedati razširjanje, zaseči: konfiscirati časopis, knjigo konfiscíran -a -o:
večji del njegovega imetja je bil konfisciran; zbornik je bil kmalu po izidu konfisciran
mečkánje -a [məčkanje tudi mečkanje] s (ȃ)
glagolnik od mečkati: prepovedati otrokom mečkanje papirja / bat za mečkanje krme / poženi, dovolj je mečkanja / s tem je blago zavarovano proti mečkanju
nèrazkrojljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da razkrojiti: prepovedati uporabo nerazkrojljivih detergentov / knjiž. po analizi velike umetnine ostane pogosto še kak nerazkrojljiv element ki se ne da razčleniti
nováčenje -a s (á)
glagolnik od novačiti:
a) sodelovati pri novačenju / novačenje za tujsko legijo
b) prepovedati novačenje za tovarne v Nemčiji
oblástven -a -o prid.(ȃ) nanašajoč se na oblast: oblastvena moč / imeti veliko oblastvenih funkcij / oblastveni organi / oblastveno dovoljenje oblástveno prisl.:
oblastveno prepovedati; oblastveno potrjen vodnik
odpovédati -povém dov. (ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da za koga preneha obstajati določeno (pravno) razmerje: zaradi spora sem odpovedal službo;
odpovedati komu službo, stanovanje // izjaviti, da osebeka) ne priznava več veljavnosti česa: odpovedati pogodbo, sporazum b) česa naročenega ne želi več: odpovedati časopis / odpovedati naročeno kosilo 2. izjaviti, sporočiti, da napovedanega, obljubljenega dejanja ne bo: zaradi bolezni v ansamblu so predstavo odpovedali 3. z oslabljenim pomenom narediti, da kdo ni več deležen česa pozitivnega od osebka: odpovedati komu gostoljubje;
odpovedati staršem pokorščino ne biti več pokoren, ubogljiv4. nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: ko sem to slišal, so mi odpovedale noge;
včasih mu odpove spomin / odpovedale so mu moči; ob tem problemu je tudi njegovo znanje odpovedalo / v drugem polčasu je moštvo odpovedalo / po eni uri dela je stroj odpovedal / publ. slabši material v takih razmerah odpove postane neprimeren, se pokvari
● od presenečenja mu je odpovedal glas, jezik ni mogel (spre)govoriti; ekspr. koruza je letos odpovedala slabo obrodila; za taka merjenja klasična metoda odpove postane neuporabna, neprimerna; ekspr. ob takih izgubah razum odpove take izgube se ne dajo razumsko opravičiti; ekspr. toliko časa so ga nadlegovali, da so mu odpovedali živci da je prenehal biti miren, zadržan, previden; odpovedati tujemu novinarju gostoljubje prepovedati nadaljnje bivanje v državi
♦ fin. odpovedati (na odpovedni rok vezano) hranilno vlogo izjaviti, da osebek želi vezano vlogo po preteku odpovednega roka dvignitiodpovédati se
1. izjaviti, da osebek česa ne želi sprejeti, več imeti: odpovedati se dediščini v korist brata; odpovedati se predsedniški funkciji, prestolu / publ. države podpisnice so se odpovedale uporabi sile
2. zavestno narediti
a) da osebek česa zaželenega ne dobi, nima več: odpovedati se udobju / odpovedati se načrtu, sreči / zdravniki so ji svetovali, naj se zaradi bolezni odpove otrokom naj ne rodi, nima otrok / odpovedati se svetu
b) da se osebek zaželenega dejanja ne udeleži, ga ne opravlja: odpovedati se izletu, kajenju, študiju / odpovedati se alkoholnim pijačam
3. izjaviti, da osebek ni več s čim v pozitivnem odnosu, zvezi: odpovedati se svojim idejam, svoji veri / ker so film zelo spremenili, se mu je scenarist odpovedal
odpovédan -a -o:
prireditev je bila odpovedana; odpovedano stanovanje
ponatísk -a m (ȋ) knjiž. ponatis: prepovedati ponatisk / v tej knjigi je povest izšla v ponatisku
postáviti -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaja) kam v pokončnem stanju: postaviti knjige na polico, steklenice v shrambo;
postavila je svetilko na mizo / postaviti pokonci; lopato je postavil ob steno naslonil, prislonilb) kam sploh: postaviti kovček na tla;
lončnice je postavila na dež;
postaviti mizo k oknu, stol k mizi;
spomenik so postavili sredi parka / avtomobil je postavil k ograji zapeljalc) kam z določenim namenom: postaviti mejnike;
postavili so nove prometne znake / postaviti kaj naprodaj, na ogled / postaviti piko, vejico č) iz ležečega v pokončni položaj: pobral je palico in jo postavil v kot / pijanca je dvignil in ga postavil k zidu; s težavo se je postavil pokonci 2. narediti, da pride kdoa) v določeno držo, določen položaj: učence so postavili v vrsto;
ujetnike so postavili s hrbtom proti steni;
pogumno se je postavil prednje;
postaviti se pred vrata / konj se je postavil na zadnje noge b) kam z določenim namenom: postaviti stražo, zasedo / za kazen so ga postavili v kot / postavil se je na čelo kolone 3. zgraditi, sezidati: postaviti bolnišnico, hišo, most, stolpnico;
okoli tovarne so postavili betonsko ograjo / postaviti pesniku spomenik / postaviti šotor sestaviti ogrodje in nanj napeti šotorsko krilo4. nav. ekspr. določiti, izbrati koga za določeno delo, funkcijo: za ta primer so postavili posebno komisijo;
postaviti koga za razsodnika, varuha, zapisnikarja / postavili so ga na odgovorno mesto / postavili so mu ga za zgled // z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrstiti: učenec ni vedel, v katero dobo naj postavi pesnika / tega prijatelja je postavil visoko nad druge / postaviti svoja dognanja ob tuja primerjati5. z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: postaviti predlog, trditev, zahtevo;
učitelj mu je postavil tri vprašanja / postaviti diagnozo / postavili so ga pred odločitev 6. uprizoriti, izvesti2:
postaviti novo dramsko delo / igralec je postavil trden odrski lik izoblikoval, ustvaril7. nav. ekspr. določiti, predpisati: postaviti visoke norme;
postaviti izpitni rok, termin / postaviti nove cene izdelkom 8. nav. ekspr. ponuditi, postreči: te vrste jed posolite šele, preden jo postavite na mizo;
brez besed je postavila večerjo predenj / gostilničar je postavil pred goste liter vina
● ekspr. ni vedel, kako naj postavi besedo, da bo prav kaj naj reče; star. postaviti dobro besedo za koga priporočiti ga, zavzeti se zanj; star. postaviti (svojega) moža izkazati se, uveljaviti se; ekspr. zna ob pravem času postaviti piko končati, nehati; ekspr. postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; publ. postaviti razstavo prirediti, pripraviti; pisatelj je postavil zgodbo na Primorsko jo prikazal, kot da se je godila na Primorskem; ekspr. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. otroci so postavili celo hišo na glavo v hiši, v stanovanju so povzročili velik nered; ekspr. postaviti resnico, ugotovitev na glavo prikazati jo v nasprotnem smislu; ekspr. radi bi svet na glavo postavili spremenili trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. ne grem, pa če se vsi na glavo postavite nikakor ne, sploh ne; postaviti roman na indeks prepovedati ga brati in razširjati; ekspr. postavili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati; postaviti prihodnost na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; pog. postaviti koga na laž dokazati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; pog. postaviti trditev na laž dokazati, da ne vsebuje resnice; ekspr. zna stvari postaviti na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; pog. postaviti se na lastne noge osamosvojiti se; ekspr. kopeli so ga postavile na noge ozdravile, okrepile; ekspr. postaviti podjetje na noge narediti, da postane uspešno; knjiž., ekspr. postaviti koga na Olimp dati komu najvišji, najuglednejši položaj; star. ne zna postaviti na papir, kar ima na jeziku napisati, sestaviti; postaviti vprašanje na dnevni red začeti ga obravnavati; ekspr. postaviti koga na stranski tir odvzeti mu vodilno vlogo, mesto; ekspr. pijanca so postavili na hladno, pod kap s silo so ga spravili ven; pog., ekspr. pazite se, da vas ne bodo postavili na hladno aretirali, zaprli; lahko ga postavimo ob bok najboljšim režiserjem ga enačimo, vzporejamo z njimi; postaviti koga pred (izvršeno) dejstvo seznaniti s stvarmi, ko so že odločene, izvršene; ekspr. postaviti koga pred zid obsoditi na smrt z ustrelitvijo; publ. postaviti problem v novo luč prikazati nova, nepoznana dejstva v zvezi z njim; ekspr. postaviti koga v slabo luč povedati (neupravičeno) kaj negativnega, slabega o njem; star. delo je postavil v slovenščino naš znani pisatelj prevedel; šalj. duša se ji je postavila počez kljub starosti še ne bo kmalu umrla; ekspr. kmetje so se postavili pokonci so se uprli
♦ jezikosl. postaviti pridevnik v ženski spol; pravn. postaviti koga izven zakona odtegniti mu varstvo zakona; razglasiti, da ga bo zadela kazen, takoj ko bo prijet; šport. postavil je dober, rekorden čas dosegel dober, rekorden rezultat pri hitrostnem športu; postaviti nov svetovni rekord; tisk. postaviti sestaviti črke v besedepostáviti se
1. vzbuditi zadovoljstvo, občudovanje zaradi pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: mislil je, da se bo s tem dejanjem postavil pred tovariši; s svojim znanjem se povsod postavi / postaviti se z novo obleko / s takim sinom se lahko postavi pobaha
2. nav. ekspr. poskusiti doseči kaj pozitivnega, ugodnega, zlasti če je to upravičeno: on se zna postaviti; vedno se postavi, če je treba
// v zvezi z za poskusiti doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: na sestanku se je postavil za delavce svojega oddelka; vedno se postavi zanj / pogumno se je postavil za svoje pravice
● publ. postaviti se proti čemu izraziti nesoglasje; ekspr. postaviti se komu na pot ovirati ga pri njegovih dejanjih, namerah; publ. postaviti se na določeno stališče imeti določeno mnenje o čem; ekspr. postaviti se na očetovo stran imeti, izraziti enako mišljenje o čem kot oče; ekspr. postaviti se komu po robu upreti se mu; pog. ne morem se postaviti s svojim zdravjem nisem (najbolj) zdrav
postávljen -a -o:
pokonci postavljen predmet; na hitro postavljeni roki; roman je postavljen na Gorenjsko; odgovoriti na postavljena vprašanja; domiselno postavljeno gledališko delo; postavljeni so pred pomembno odločitev; postavljeni so bili pred zid; v breg postavljena hiša
prepôved -i ž (ȏ)
1. glagolnik od prepovedati: prepoved zaposlovanja otrok; pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov / prepoved kajenja v javnih prostorih
2. kar pove, sporoči, da se kaj ne sme narediti, delati: očetova prepoved, da ne smeš od doma, še velja; kršiti, slišati prepoved; zapoved in prepoved / ravnati se po zdravnikovih prepovedih
// kar pove, sporoči to, navadno z grožnjo kazni: ta prepoved je prizadela marsikatero podjetje; odpraviti prepoved / nalepiti prepoved na oglasno desko / nadzorovati kako prepoved njeno izpolnjevanje, upoštevanje / izvozna, sodna prepoved
♦ pravn. upravna izplačilna prepoved prepoved izplačati del osebnega dohodka dolžnika z njegovo privolitvijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica
prepovédati -povém dov. (ẹ́) povedati, sporočiti, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedal jim je govoriti o teh stvareh;
gostilničar jim je prepovedal kartanje;
s pogledom, z roko komu kaj prepovedati;
strogo prepovedati / zdravnik mu je prepovedal težko delo / prepovedali so mu cigarete / zastar. prepovedal jim je svojo hišo vstop vanjo// povedati, sporočiti to, navadno z grožnjo kazni: prepovedati nadurno delo; občinski organi so prepovedali točiti alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj; z odločbo, zakonom prepovedati; pisno, ustno prepovedati / pod kaznijo prepovedati // povedati, sporočiti, navadno z grožnjo kaznia) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: prepovedati film, knjigo, nauk b) da kaj ne sme več obstajati: prepovedati kako društvo, organizacijo / časopis je nekaj časa izhajal, nato so ga prepovedali prepovédan -a -o:
parkirati na prepovedanem mestu; po veljavnih predpisih je to prepovedano / kot opozorilo: nezaposlenim vstop prepovedan; kaditi prepovedano
● loviti v prepovedanem času v času, ko se po predpisih o lovu določene živali ne smejo loviti, streljati; prepovedani sad je najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; star. sad prepovedane ljubezni nezakonski otrok; ta beseda, oblika je prepovedana ni v skladu z določenim slovničnim pravilom in se šteje za napako; sam.: ali sem storil kaj prepovedanega
prostitúcija -e ž (ú)
1. opravljanje spolnih odnosov za plačilo: prepovedati prostitucijo; ukvarjati se s prostitucijo
2. ekspr., navadno s prilastkom pojav, da se odpoveduje načelom, idealom zaradi materialnih koristi: politična prostitucija; prostitucija v umetnosti
rába -e ž (á) 1. opravljanje funkcije pripomočka, sredstva: po dolgi rabi je kožuhovina izgubila neprijeten vonj;
ponev je bila zaradi pogoste rabe črna / dati navodila za rabo slovarja; prepovedati rabo pšenice za krmo uporabo; šele raba tega zdravila bo pokazala njegovo primernost uporabljanje / izročiti skakalnico v rabo; na Nizozemskem je bilo tedaj v rabi še dosti mlinov na veter je delovalo; ta zakon ni več v rabi v veljavi// v zvezi biti za rabo biti sposoben opravljati svojo funkcijo: ta sod ni več za rabo / perje na farmah vzrejenih živali ni za rabo ni uporabno / ko ni bil več za rabo, so ga odpustili ko ni mogel več delati; ekspr. ta fant ni za nobeno rabo nobene stvari ne naredi uspešno2. nastopanje, pojavljanje kje, pri kom v funkciji pripomočka, sredstva: ni mogel dokazati rabe tega orodja že v navedenem času;
sklicevati se na dosedanjo rabo znaka / nekatera škropiva so vzeli iz rabe jih ne uporabljajo, delajo več; to gnojilo prihaja v rabo se začenja uporabljati; spiralni grelci so bolj v rabi kot drugi so bolj razširjeni// jezikosl. nastopanje, pojavljanje v sporočilu: raba te besede narašča, peša / napačna raba veznikov; pravila o rabi predlogov / brezosebna raba glagola; samostalniška raba pridevnika 3. s prilastkom, v zvezi z za potreba, namen: narediti violino za domačo rabo;
prirediti knjigo za šolsko rabo;
predmeti za vsakdanjo rabo / ekspr. ta pesem ni za današnjo rabo primerna za današnje razmere / publ. predmeti osebne rabe za osebno rabo
● zastar. vsaka doba ima svoje rabe navade, običaje; zastar. zapustil je igralsko rabo igralski poklic, igralstvo
razglášanje -a s (á)
glagolnik od razglašati: prepovedati razglašanje novice
razkólništvo -a s (ọ̑)
za pripadnike določene krščanske veroizpovedi pripadnost cerkvi, ki se je odcepila od določene cerkve: preganjali so ga zaradi razkolništva / knjiž. prepovedati širjenje razkolništva krive vere
● knjiž. raje vam zdaj povem, da mi pozneje ne boste očitali razkolništva da moji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami
rdèč rdéča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet;
rdeč dežnik;
rdeča obleka;
rdeče strehe hiš;
bordo rdeč plašč temno rdeč;
ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč;
kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom;
kot češnja rdeče ustnice;
rdeč kot kri;
belo-modro-rdeč trak / šopek rdečih nageljnov, vrtnic / koncert za rdeči abonma z vstopnicami rdeče barve; rdeči svinčnik svinčnik z rdečim vložkom; vojaki z rdečo zvezdo na kapi partizani, vojaki Jugoslovanske ljudske armade / na semaforju se prižge, sveti rdeča luč svetlobni prometni znak, ki pomeni prepoved prometa v določeni smeri / pog. zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč / Rdeča kapica; Rdeče morje 2. ki je rdečkaste barve: človek z rdečimi lasmi;
imeti rdeč obraz;
koža je postala rdeča in boleča;
bila je vsa potna in rdeča;
rdeč kot kuhan rak zelo;
od jeze, napora, razburjenja je postal rdeč je zardel / jabolka so že rdeča zrela / rdeče vino vino temno rdeče barve// ki ima plodove ali gomolje rdečkaste barve: saditi rdeči krompir; grmi rdečega ribeza; rdeča pesa / rdeče zelje / (rdeča) jagoda; (rdeča) redkvica 3. nav. ekspr. nanašajoč se na socializem, komunizem: vzhod je rdeč;
rdeča revolucija / pog., nekdaj imeti rdečo izkaznico biti član Zveze komunistov Jugoslavije; na čelu sprevoda je plapolala rdeča zastava zastava s srpom in kladivom / Rdeča armada je sodelovala pri osvoboditvi Beograda sovjetska armada
● ekspr. rdeči bojevnik (severnoameriški) Indijanec; rdeči kotiček nekdaj prostor v podjetju, ustanovi, namenjen politični, kulturni dejavnosti; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho zažgati komu hišo; rdeči planet Mars; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. cenzor je večkrat uporabil rdeči svinčnik prečrtal, prepovedal objavo določenega (dela) besedila; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Ruske federacije; igr. žarg. priti ven z rdečo barvo izigrati karto z rdečim znakom; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej; ekspr. mož z rdečo kapo prometnik (na železnici); publ. prižgati rdečo luč za gradnjo uradno prepovedati gradnjo; ekspr. to je rdeča nit vseh pogovorov bistveni sestavni del; knjiž. hiše z rdečo svetilko javne hiše
♦ agr. rdeči astrahan, delišes; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih; rdeči pajek pršica; rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; anat. rdeči kostni mozeg mozeg z mnogo rdečih krvničk; biol. rdeča krvnička ali rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. rdeči bor; rdeča detelja detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum; rdeča mušnica mušnica z živo rdečim klobukom, delno prekritim z belimi pikami, Amanita muscaria; rdeča vrba; geogr. Rdeča Istra južna Istra, za katero je značilna rdeča prst; kem. rdeči fosfor; rdeče blato usedlina železovega hidroksida, ki nastaja kot odpadek pri proizvodnji glinice ali aluminija; metal. rdeči žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa rdeče; rdeča litina zlitina bakra s kositrom, cinkom in svincem; rdeča med med z majhnim odstotkom cinka; tombak; petr. rdeči peščenjak; rdeča glina; rel. rdeča barva v bogoslužju simbol ljubezni, mučeništva; voj. rdeči našitki našitki, ki označujejo čin razvodnika ali desetarja; vrtn. rdeči goriški radič; rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus maxima var. purpurea; zgod. rdeča pomoč pred drugo svetovno vojno mednarodna revolucionarna delavska organizacija za pravno, denarno pomoč stavkajočim, političnim zapornikom; boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico; zool. rdeča mravlja mravlja, ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rdeča vetrnica rdéče prisl.:
cveteti, žareti rdeče; rdeče natisnjen naslov; pog. ta barva vleče na rdeče / piše se narazen ali skupaj: rdeče pikčasto ali rdečepikčasto blago; rdeče rjav
rdéči -a -e sam.:
ekspr. rdeči so zmagali partizani; komunistična stranka, levičarji; nekdaj posodi mi dva rdeča bankovca za sto dinarjev; rdeče se vendar razlikuje od zelenega; pog. dva deci rdečega mi dajte rdečega vina
rúšenje -a s (ū)
glagolnik od rušiti: rušenje poškodovanih hiš, naselja; prepovedati rušenje stanovanjskih zgradb / rušenje notranjega ravnotežja / rušenje načel enotnosti
● publ. rušenje rekordov preseganje; publ. opozoriti na nevarnost rušenja zidu porušitve, zrušitve
♦ mont. odkopavati premog z rušenjem tako, da se z odstranitvijo podpor povzroči zrušitev, udrtje stropa v jami
shájanje -a s (ȃ)
glagolnik od shajati se: prepovedati shajanje; shajanje ljudi je bilo takrat nevarno; shajanje s prijatelji; prostor za shajanje
steljárjenje -a s (á)
glagolnik od steljariti: prepovedati prepogosto steljarjenje; urediti steljarjenje z zakonom
stík1 -a m (ȋ) 1. popolno približanje dveh ali več predmetov: prišlo je do stika med površinama, žicama;
stanjšati rob deske za stik z utorom / les pod linolejem ne pride v stik z zrakom; železo v stiku z vodo oksidira / prepovedati vsak stik z bolnikom 2. mesto, kjer se kaj stika: stiki med lobanjskimi kostmi zatrdijo;
prekriti stike z letvami;
zaliti, zamazati, zatesniti stike;
zvariti stike kovinskih delov / za raztezanje pustimo centimeter široke stike presledke; opeke z rdečimi stiki stičnimi ploskvami3. elektr. pojav ali stanje, ko sta dve stvari tako blizu skupaj, da je med njima mogoče prehajanje česa: prekiniti stik;
dober, slab stik / električni stik // v zvezi kratki stik stik med dvema točkama v tokokrogu, ki imata različen električni potencial: preobremenitev je povzročila kratki stik; prišlo je do kratkega stika; pren., ekspr. v njegovih možganih je prišlo do kratkega stika 4. nav. mn. kar omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje: imeti stike z drugimi organizacijami;
državi sta pretrgali, vzpostavili stike;
gospodarski, kulturni, politični stiki;
odbor za stike s tujino / zapornikom so onemogočili stik z domačimi; iskati stike s sosedi; biti s kom v osebnih, pisnih, poslovnih, stalnih stikih; neposreden stik prodajalca s potrošnikom / vtisi ob prvem stiku obisku, srečanju// odnos, ko je mogoče medsebojno vplivanje: starši ne smejo izgubiti stika z otroki; vzpostaviti stik s poslušalci // v zvezah: stiki z javnostmi in stiki z javnostjo načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; odnosi z javnostmi: občinska služba za stike z javnostmi; vodja stikov z javnostmi 5. lit. ujemanje glasov: stik in druge glasovne figure / polni stik ujemanje samoglasnikov in soglasnikov od naglašenega samoglasnika dalje; rima; samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca; soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija
● imeti radijski stik radijsko zvezo; najti stik z moderno glasbo začeti jo dojemati, sprejemati; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; priti v stik z novimi kraji videti, spoznati jih; biti v tesnem stiku z naravo biti zelo povezan z njo
suspendírati -am dov. in nedov. (ȋ) pravn. začasno odstaviti, odstraniti koga z delovnega mesta, funkcije: suspendirati delavca, direktorja / suspendirati koga z dela / suspendirati komisijo; suspendirati športnika (začasno) mu prepovedati tekmovati// začasno razveljaviti, ne upoštevati kaj: suspendirati člene ustave / suspendirati jamstvo, zahtevo
♦ kem. povzročiti, da se netopni, trdni delci enakomerno porazdelijo po tekočinisuspendíran -a -o:
bil je suspendiran; suspendirana snov
štópanje in stópanje -a s (ọ̑)
glagolnik od štopati, ustavljati: prepovedati štopanje na avtocesti
topotánje -a s (ȃ)
glagolnik od topotati: prepovedati topotanje; topotanje splašenih živali / topotanje stop
// topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topotanje
trápljenje -a s (á) star. mučenje: prepovedati trapljenje ujetnikov / trapljenje z računanjem
ukázati tudi ukazáti ukážem dov. (á á á) 1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje: ukazati hlapcu napreči konja;
ukazati psu: lezi;
naredi, kar sem ukazal;
ukazal je, da morate takoj na pot;
z roko je ukazal, naj utihnejo;
pisno, ustno ukazati;
ukazati in prepovedati / ukazati napad, umik / elipt.: ukazati alarm; papir in pero! je ukazal
♦ voj. poveljnik je ukazal ogenj izrekel, izrazil povelje// star., v medmetni rabi izraža voljo govorečega, da uresniči ukaz, željo nadrejenega, gosta: prosim, kaj ukažete; ostani tu. Kakor ukažete 2. dati računalniku, programirani napravi zahtevo, da opravi določeno operacijo: ukazati računalniku, naj poišče potrebne podatke 3. ekspr. z določenim dejanjem vplivati na kaj z namenom, da se po volji osebka uresniči kako dejanje, stanje: srcu ne moreš ukazati, naj ljubi / ukazati viharjem mir 4. zastar. naročiti: gost je ukazal pečenko in vina ukázan -a -o:
končati ukazano delo; tako je ukazano; sam.: narediti ukazano
uporába -e ž (ȃ)
glagolnik od uporabljati ali uporabiti:
a) prepovedati uporabo poti; z zakonom urejati uporabo zemljišča; dati komu avtomobil v uporabo; posodo po uporabi pomijemo in posušimo; prekuhati zamaške pred uporabo; dobiti dovoljenje za uporabo stavbe; vrečke za enkratno uporabo / enostavna uporaba stroja; dati navodila za uporabo
b) omejiti uporabo naravnih bogastev / uporaba družbenih sredstev / uporaba znanstvenih dognanj; praktična uporaba kake teorije
c) uporaba tankov v napadu; uporaba ustnika pri kajenju / uporaba zaščitnih sredstev v kmetijstvu; pospeševati uporabo računalnikov na različnih področjih
č) uporaba sile, zakona za dosego pravic
d) uporaba ljudskih izrazov v besedilu
e) uporaba mleka za sir
f) uporaba bencina za čiščenje; uporaba vode za namakanje
♦ pravn. analogna uporaba zakona uporaba zakona pri vsebinsko podobnem primeru, ki ga ta zakon ureja
uprizárjanje -a s (á)
glagolnik od uprizarjati: podpirati uprizarjanje domačih del; prepovedati nadaljnje uprizarjanje drame / uprizarjanje prepirov
uprizorítev -tve ž (ȋ)
1. poustvaritev dramskega besedila z gledališkimi sredstvi: dovoliti, prepovedati uprizoritev; pozitivno oceniti uprizoritev komedije; pripraviti kostume, sceno za uprizoritev opere; sodelovati pri uprizoritvi; ljubljanska uprizoritev Strniševe drame / ekspr. krstna uprizoritev prva uprizoritev
2. ekspr. izvedba naprej pripravljenega javnega dogodka: uprizoritev demonstracij, sodnega procesa
uráden -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na urad ali uradovanje: uradni prostor;
uradno poslopje / uradni dan dan, določen za uradovanje s strankami; uradni sluga nekdaj sluga na uradu, ki opravlja manj zahtevna uradna opravila; uradne ure čas, določen za uradovanje s strankami / uradni stil 2. nanašajoč se na pristojni organ, pristojno osebo državne oblasti: uradni popis prebivalstva / uradni list list, v katerem se objavljajo sprejeti pravni predpisi, razglasi in objave; uradne mere / uradni pogovori; uradni sprejem; uradni stiki; uradno spremstvo / publ. uradna Francija na te trditve še ni odgovorila / uradni organ // nanašajoč se na pristojni organ, pristojno osebo sploh: uradni dopis; uradna listina; uradno vabilo / uradna pošta pošta, katere naslovnik ali odpošiljatelj je pristojni organ, pristojna oseba / uradni popravek; uradno dejanje / uradni znak, žig / uradni naslov, naziv / imeti uradne opravke / sklep, odločitev ima uradno veljavo / uradni trening trening, ki ga organizira, vodi organizator; publ. zmagati v uradni konkurenci v konkurenci, v kateri je mogoče dobiti uradno priznanje; uradna skrivnost 3. ki veljavno predstavlja, zastopa kak organ, organizacijo ali posameznika: uradni predstavnik, zastopnik;
uradna oseba / uradni krogi / uradni govornik 4. ki ga priznavajo, razglašajo organi oblasti, organizacije: uradni nauk;
uradna ideologija, zgodovina / uradna veroizpoved 5. določen z veljavnimi predpisi: uradni postopek;
urediti kaj po uradni poti;
uraden in privaten / uradni sedež podjetja; uradna oblika imena / ravnati po uradni dolžnosti 6. ekspr., navadno v povedni rabi ki ravna po predpisih, formalnostih in ne kaže osebnega odnosa: postati uraden;
ne bodi tako uraden // ki izraža, kaže tako ravnanje, tak odnos: reči z uradnim glasom / njegov odnos je bil zelo uraden
♦ fin. uradni tečaj evra, dolarja; pravn. uradni jezik jezik, ki je z zakonom določen za uradno poslovanje; uradni obisk obisk državnega funkcionarja ali delegacije na povabilo ustreznega državnega organa ali funkcionarja druge države zaradi uradnih stikov; šport. uradni rezultat rezultat, ki ga ugotovi in objavi pristojni sodnik ali druga uradna osebaurádno prisl.:
danes sicer delamo, uradno pa smo na dopustu; govoriti uradno; uradno potrditi, prepovedati; uradno napovedan obisk; sam.: izvedeti kaj uradnega
vinkulírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. omejiti razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem, vezati: vinkulirati hranilno knjižico;
vinkulirati na geslo, z geslom / vinkulirati vrednostni papir na ime prepovedati prenos na drugega upravičencavinkulíran -a -o:
vinkulirana zavarovalna polica
vsèlej prisl. (ȅ)
1. izraža pojavitev, ponovitev ob vsakem primeru, vsaki priložnosti: kadar je prišel, so mu vselej dali jesti in piti; vselej se je napil, če ga je kaj hudo ujezilo; včasih je pod nogami počila vejica. Takrat sva vselej obstala; večkrat je pogledal proti njej in vselej so se njune oči srečale; ko smo bili v težavah, so še vselej prišli na pomoč
// izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih, vseh priložnostih: pod Triglavom vselej dežuje z viharjem; vselej so za vse dolžili njega; na dopust gredo vselej v isti kraj
2. izraža popolno neomejenost na kak čas: to knjigo so vselej s spoštovanjem jemali v roke; narodno vprašanje je bilo vselej v središču pozornosti politike; zlato je bilo vselej drago
// v zvezi z za izraža dokončnost, nepreklicnost: mnoge živali so za vselej izginile s sveta / priti domov za vselej / ekspr.: nehati, prepovedati enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; zapomniti si enkrat za vselej zelo temeljito
3. v vseh primerkih, primerih: nosni votlini nista vselej enaki; ženski klobuk je vselej nekaj posebnega; novo vselej raste iz starega
● evfem. izdihniti za vselej umreti; nizko za vselej zamašiti komu usta ubiti ga; knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive
za2 predl., v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka v tožilniku zá- (ȃ) I. z rodilnikom za izražanje časa, v katerem se dejanje dogaja: za časa Marije Terezije;
domov je prišla še za dne podnevi;
že za mladosti je težko živel v mladosti;
od svoje iznajdbe ni imel za življenja prav nič II. s tožilnikom 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k drugi, zadnji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: skriti se za drevo, plot;
sonce je zašlo za goro, oblake / sesti za mizo // za izražanje položaja na notranji strani česa: zatakniti revolver za pas; osa mu je zlezla za srajco / dati pero za klobuk 2. za izražanje smeri, cilja prevoznega sredstva: ladja za Dubrovnik bo odplula zjutraj;
avtobus za Maribor je pravkar odpeljal / star. odpotoval je za Pariz v Pariz3. za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje: ni se menil za njene besede;
pes ga je zgrabil, ekspr. popadel za hlačnico;
bati se za koga;
vleči za lase;
privezati konja za ograjo;
izvedeti za novico, resnico;
glasovati za predlog;
stresla ga je za ramo;
prijeti se za rob mize;
potegniti, pog. pocukati za rokav;
držati se za roke;
zavzeti se za stvar / prizadevanje za kaj; zanimanje za koga // za izražanje predmeta, ki je cilj dejanja: igrati za denar; prositi za miloščino, podporo; bojevati se za oblast, svobodo; poskrbeti za red / prošnja za podporo 4. za izražanje funkcije, položaja: biti za botra, pričo;
izvoliti, razglasiti za predsednika;
hoteti, imeti koga za prijatelja;
določiti, postaviti za razsodnika, varuha / izreči se, šteti se za Slovenca 5. za izražanje omejevanja dejanja na predmet: nobenih težav niso imeli za denar;
za ta letni čas je razmeroma mrzlo;
zelo razvajeni so za naše pojme / zame to ni vseeno; s tem zanj še ni konec težav // za izražanje omejevanja glede na lastnost, značilnost: biti slep za barve; len za hojo, pisanje; dovzeten za kaj; biti trden za svoja leta; občutljiv za mraz, svetlobo / sprejemljivost za vse novo 6. za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka: imeti koga za bogatega, neumnega;
veljati za poštenjaka;
izdaja se za zdravnika / tako ravnanje imam, štejem za napačno; razglasiti listino za neveljavno 7. za izražanje namena: imeti konja za jahanje;
pripraviti meso za pečenje / iskati skladišče za blago; dobiti za darilo; klop ima tudi za ležišče; boj za obstanek; telica bo za pleme; krompir za seme; za večerjo speči kokoš / elipt. peso imamo za krave za krmljenje krav / svet za zdravstvo / iščemo delavca za k stroju; tak nisi za med ljudi za javnost, za v družbo; pripravljati se za na pot; knjige za na razstavo; ekspr. dobiti kaj za pod zob za hrano; zbuditi otroka za v šolo 8. za izražanje odnosa: ima jo za ljubico;
vzeti koga za moža;
najeti za pomočnico / šol. žarg. koga imate za slovenščino kdo vas poučuje slovenščino9. za izražanje obstajanja česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik: imate kaj za popravilo;
imaš kaj za žejo imaš kaj, s čimer bi se mogel odžejati;
pog. imeti kaj za nabrusiti, za obleči 10. za izražanje količine časa: dela ima za tri dni;
odpotovali so za ves teden;
najeti hišo za vse poletje / ekspr. to si bo zapomnil za vse večne čase, za vse življenje / ekspr. za čas nam je izginil izpred oči za kratek čas, za trenutek; za hip je izgubil razsodnost / to velja za danes, za dolgo, za naprej, za vselej, za zdaj; proračun za letos je večji kot lani / v osmrtnicah za vedno nas je zapustil naš ljubi mož, oče in ded / pridi za čez poletje k nam // za izražanje datumsko ali kako drugače določenega časa: obišče nas za novo leto; to vino pijejo za največje praznike / naročiti za osmo uro; zmenili smo se za zvečer / dogovoriti se za v soboto // star. za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi; čez2: solata bo za nekaj dni zunaj; za nekaj minut bom nazaj / za četrt ure bova tam 11. za izražanje lastnosti, vrste: občutek za čas, hitrost, mero;
honorar za članek;
zaboj za drva;
prostor za kadilce;
spored za nedeljo;
kupiti lak za nohte;
ukrepi za omejevanje uvoza;
učbenik za osmi razred;
rok za prijave je potekel / to je poglavje zase posebno poglavje12. za izražanje načina, kako dejanje poteka: prodati za gotovino;
bežati, teči kakor za stavo;
nekaj je govoril sam zase po tiho / ekspr. za silo razume nemško / krstili so ga za Janeza; star. piše se za Štefana Kovača / za gotovo vedeti zagotovo; naseliti se za stalno; za trdno skleniti zatrdno / za dobro vzeti 13. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: za tiste besede ti bo žal;
nimaš se za kaj bati;
jokati, razjeziti se za vsako malenkost, ekspr. za prazen nič;
biti kaznovan za krajo;
za to me je hotela tožiti;
zaprli so ga za veleizdajo / za kazen je moral klečati 14. za izražanje mere: umakniti se za korak;
biti za ped manjši;
hiši sta oddaljeni za streljaj / ekspr. za las so ušli nesreči / do vrha je za dobro uro hoda; goriva, hrane imajo za mesec dni / poceniti za deset odstotkov; biti močen za dva; reka je narasla za dvajset centimetrov; zaostajati za pet točk / za koliko je zavarovan; imeti denar za sproti; povečati za štirikrat; ustavi vsaj za toliko, da nekaj spijemo 15. za izražanje zamenjave: bom jaz plačal za brata;
prodajati šmarnico za cviček;
zamenjati travnik za njivo;
prodati kaj za vrednostne papirje / predsednika ni bilo. Zanj je podpisal tajnik
♦ zal. za založbo Peter Novak 16. za izražanje vrednosti česa: angleščino je znal za odlično;
bankovec za sto evrov / ekspr. hiše ne proda za noben denar, za nič, za vse na svetu nikakor ne proda17. za izražanje podkrepitve trditve: za božjo voljo, pazi na svoje besede;
pog., ekspr. tega si za hudiča ni dal dopovedati nikakor;
pog. zvečer bom za primoj prišel zagotovo;
pog., ekspr. kaj, za vraga, naj vam še dam III. z orodnikom 1. za izražanje položajaa) na drugi, zadnji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: za hišo imajo lep vrt;
postaviti se, teči za kom;
otroci so stali v vrsti za materjo;
riba se je pognala za mušico;
izginiti za ovinkom;
prisluškovati za vrati / dokumenti so bili zadaj za knjigami; zadaj za vasjo je igrišče b) na notranji strani česa: za srajco je imel skrit zvezek / nositi pištolo za pasom c) ob strani ali v neposredni bližini česa: za cesto je jarek;
sedeti za mizo;
za reko raste jelševje 2. za izražanje stvari, ki povzroča, da kaj ni neposredno razvidno: za cinizmom se skriva nežnost;
za frazami je čutil obup / ekspr. kdo tiči za to spletko 3. za izražanje sledenja v času: za dnevom pride noč;
za torkom je sreda / za slavnostnim govornikom je nastopil tamburaški orkester / najhujše je že za nami; za seboj je imel dolgo pot; zapreti vrata za seboj 4. nav. ekspr. za izražanje ponavljanja sledenja: tako je šlo dan za dnem, leto za letom, uro za uro;
v boju je padel mož za možem;
pila je počasi, požirek za požirkom;
voz za vozom se je izgubljal v temi 5. za izražanje, da kdo ni prvi lastnik česa: podedovati za očetom;
nositi obleko za sestro 6. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetua) ki naj se spozna, zazna; po2:
poizvedovati, povpraševati za kom;
pogledati za vremenom kakšno je vremeb) ki je cilj čustvovanja, volje: obšla ga je želja za potovanjem / ekspr. koprni za njim c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati za mladostjo, za sinom;
hudo mu je za materjo 7. za izražanje namena ali cilja glagolskega dejanja: berač je stikal po smeteh za hrano / težiti za popolnostjo; ekspr. gnati se za zaslužkom / stopi ven in poglej za otrokom / ekspr. lov za bogastvom, srečo 8. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: zboleti za gripo;
umreti za rakom, steklino / bolehati za mrzlico / živina je poginjala za lakoto
● ne vem, kaj za ena ženska je bila katera, kakšna; bil je pametnejši in se je za časa umaknil začasa, pravočasno; ekspr. loviti se za vsako bilko prizadevati si najti kakršnokoli možnost za rešitev; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. ne boš me imel za cunjo ne boš grdo, samovoljno ravnal z menoj; hudo je za denar težko ga je zaslužiti; denarja ni (dovolj); ekspr. za glavo se je prijel, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; ekspr. dala mu je samo toliko, da je bilo za ime zelo malo; pog. delal bom, dokler bom še za kaj krepek, zmožen za delo; biti za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje; ekspr. tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost to ni nesreča, ampak malomarnost; ekspr. vedno se prepira za prazen nič brez vzroka; ekspr. za nohte nam gre znašli smo se v težkem položaju; ekspr. vleči, voditi koga za nos varati ga; ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije; takrat je veljalo: oko za oko, zob za zob če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje; ekspr. za pavliho ni hotel biti nikomur ni pustil, da bi se kdo norčeval iz njega; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. jesti za tri zelo veliko; ekspr. spraviti koga za zapahe doseči, da ga zaprejo; moderna glasba zanj sploh ne obstaja ne prizna ji vrednosti; je ne pozna; ekspr. šlo je za življenje in smrt naroda narod je bil v nevarnosti, da bi bil popolnoma uničen; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); pog. veliko dela je še za opraviti je treba, se mora; pog. imaš za posoditi tisoč evrov lahko posodiš; prepovedati komu enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; slabš. ti si za v muzej tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; pog. ima nekaj za bregom, plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naiven; ekspr. vino prihaja za njim zaradi popitega vina postaja pijan; ekspr. ne boš dobil niti toliko, kolikor je za nohtom črnega prav nič; pog., ekspr. imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; ekspr. držati jezik za zobmi ne povedati česa, molčati; ekspr. letati za ženskami prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; preg. kdor za smolo prime, se osmoli; prim. začasa, zagotovo, zamlada, zatrdno ipd.
zakrížati -am dov. (ī) 1. narediti v kaj zarezo v obliki križa: zakrižati predmet z nožem 2. zastar. narediti v obliki križa: zakrižati s sabljo nekaj zamahov
● zakrižati hišo, vinograd nekdaj z naslikanim ali postavljenim poševnim križem prepovedati vstop v hišo, vinograd
♦ gozd. zakrižati drevo z zarezo označiti drevo za sečnjo; mont. zakrižati progo z navzkriž postavljenima letvama zaznamovati progo, da je vstop v hodnik prepovedanzakrížan -a -o:
zakrižano drevo
● nar. zakrižano okno s križi zaprto okno
zaséči -séžem dov., zasézi zasézite; zaségel zaségla; nam. zaséč in zasèč (ẹ́) 1. navadno z dajalnikom odvzeti premoženje ali del premoženja: zaseči komu denar, hišo, živino / na carini so zasegli morfij zaplenili2. pravn. začasno odvzeti predmete med kazenskim postopkom: sodišče je predmete zaseglo 3. pravn. odvzeti pravico razpečevanja določenih tiskanih stvari; konfiscirati, prepovedati razširjanje: zaseči časopis 4. star. zajeti: ogenj je zasegel streho / s pogledom je zasegel travnike 5. zastar. prijeti: zasegla je moža pod roko 6. zastar. seči2,
doseči: skoraj do stropa je zasegel z rokami / dolge sence so kmalu zasegle gozd zaséžen -a -o:
vrniti zasežene predmete
zunánji -a -e prid. (ȃ) 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje: zunanji zidovi stavbe;
zunanja plast kosti;
zunanja stran soda / zunanja vrata / zunanja oprema knjige platnice, ovitek// ki je na površini česa: zunanji žep na suknjiču; zunanja obloga; zunanje poškodbe / zunanje spolovilo 2. ki je v prostoru glede na druge najdlje, zadnji od izhodišča: zunanji kolobar svetlobe;
tekel je po zunanji stezi / pognal je zunanjega vola pri vpreženi živini desnega// ki je od sredinske ravnine telesa, stvari bolj oddaljen: zunanji gleženj; zunanja stran roke hrbet roke / zunanji vrsti v sprevodu / zunanji premer cevi 3. ki je na prostem, zunaj stavbe: pri delu ga moti zunanji hrup;
razlika med notranjo in zunanjo temperaturo / zunanji sedeži restavracije / zunanji lak lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; iščejo delavca za zunanja dela / razlika med notranjim in zunanjim tlakom pri zaprti posodi // ki je, obstaja, izvira v okolju zunaj osebe, stvari: odgovor organizma na zunanje dražljaje, vplive; zaščita pred zunanjimi škodljivci / zunanji pogoji za duševni razvoj; zunanje pobude za delo; prilagoditi se spremenjenim zunanjim razmeram 4. ki je zunaj mej kake države, ozemlja: zunanji sovražniki države;
zunanje predstavništvo;
zunanje tržišče / obkoljeni niso dobivali zunanje pomoči / zunanji dopisni člani akademije dopisni člani akademije iz drugih držav// ki je v zvezi z drugimi državami: pridobivati zunanji ugled; uspešna zunanja politika, trgovina; urejati zunanje zadeve / minister za zunanje zadeve 5. ki ni iz določene skupnosti, organizacije: prepovedati vstop v bolniške sobe zunanjim obiskovalcem;
zunanja kontrola podjetja / gojenci ne smejo imeti zunanjih stikov // ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja: zunanji člani gledališča; zunanji sodelavci / zunanje gojenke v samostanu gojenke, ki se ne pripravljajo na redovniški poklic6. ki se na zunaj vidi, čutno zazna: stisk rok je bil zunanji izraz pomiritve;
zunanji znaki bolezni;
zunanje lastnosti česa / zunanja pojavnost sveta / pod zunanjim mirom je skrival veliko razburjenje; veselje je bilo le zunanje navidezno, nepristno7. ki ne zajema človekove duševnosti: zunanje lastnosti človeka;
popisati zunanje življenje koga / zunanje vezi med ljudmi; dati prednost zunanjim vrednotam / zunanje doživljanje stvari s čuti; zunanje izkustvo dobljeno s čuti / realizem zunanjega sveta materialnega, tvarnega// ki ne zajema bistvene, vsebinske strani česa: zunanji podatki o koncertu; zunanja podobnost stvari; notranja in zunanja zgradba besedila 8. nanašajoč se na zunanjost: zunanji osebni opis;
spremenjena zunanja podoba mesta;
zunanja urejenost stavb / lep zunanji videz, vtis
● zunanji požar požar v naravi ali na površini stavbe, predmeta
♦ anat. (zunanji) sluhovod cevasti del ušesa med uhljem in bobničem; žleza z zunanjim izločanjem žleza, iz katere po izvodilu izteka izloček v telesne votline ali na površino telesa; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; astron. zunanji planet planet, ki se giblje zunaj Zemljinega tira; biol. zunanji zajedavec zajedavec, ki živi na površju gostitelja; zunanja oploditev oploditev zunaj organizma; zunanje izločanje izločanje po izvodilu v telesne votline ali na površino telesa; geol. zunanje sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; eksogene sile; geom. zunanji kot sokot notranjega kota; lit. zunanja zgradba literarnega dela obseg, razčlenjenost na enote, zaporedje enot; med. zdravilo za zunanjo uporabo zdravilo, ki se daje na kožo; obl. zunanji šiv šiv, zlasti okrasni, ki je izrazit na zunanji strani oblačila; pravn. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; rač. zunanji pomnilnik; rad. zunanji prenos prenos dogajanja, ki ne poteka v studiu; šol. zunanja šola nekdaj šola, ki ni namenjena vzgajanju, šolanju za duhovniški, redovniški pokliczunánje prisl.:
igra tako, da vzornika samo zunanje posnema; zunanje se spremeniti; zunanje in notranje svoboden človek
zunánji -a -e sam.:
dajati prednost zunanjemu; oblika je zanj nekaj zunanjega; knjiž. soditi človeka po zunanjem po zunanjosti
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
baktericíd -a m, snov. (ȋ) razpršiti ~; prepovedati ~e
cenzurírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; cenzuríranje (ȋ) kaj ~ filme, knjige; ~ uvodni del članka (izločiti, prepovedati)
hazárd -a m, pojm. (ȃ) prepovedati ~ (igro na srečo); poud. politični ~ |tveganje|
nèpasterizíran -a -o (ȅȋ) Mleko je ~o
nèpasterizírani -a -o (ȅȋ) prepovedati prodajo ~ega mleka
nèpasterizíranost -i ž, pojm. (ȅȋ)
oblástveno ozirn. prisl. (ȃ) ~ prepovedati
prepovédati -povém dov.; drugo gl. povedati (ẹ́) komu/čemu kaj bolniku ~ težko delo; ~ kajenje; ~ točiti alkoholne pijače mladoletnikom
suspendírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; suspendíranje (ȋ) koga/kaj ~ tri člene ustave |začasno razveljaviti|; ~ direktorja |začasno odstaviti|; ~ športnika |(začasno) mu prepovedati tekmovati|
tobák -a m (ȃ) obirati ~; snov. žvečiti ~; poud. prepovedati komu ~ |kajenje|; skup. prodajalec ~a |tobačnih izdelkov|
zákon1 -óna tudi zákon -a m (á ọ́; á)
1. ~ določa, predpisuje; ~ velja; izvajati, kršiti ~; ustavni ~; ~ o varstvu okolja; po ~u prepovedati; z ~om zagotoviti; poud. varuh ~a |sodnik, policist|
2. fizikalni ~i; ~i logike; fiz. arhimedov ~
zamŕzniti -em dov. zamŕznjen -a; zamŕznjenje (ŕ ȓ) Studenec ~e; zamrzniti kaj ~ meso; publ.: ~ cene prepovedati spreminjanje; ~ stike med državama
zaséči -séžem dov. zaséžen -a; zaséženje; drugo gl. seči2 (ẹ́) komu kaj ~ prekupčevalcu denar; na carini ~ mamila zapleniti; pravn. ~ revijo zapleniti, prepovedati
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024
herétičnost -i
ž dejstvo, da je kaj ocenjeno kot heretično
mečkánje -a
s1.
dejanje, s katerim se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze
2.
dejanje, postopek, pri katerem postane kaj zgubano, stisnjeno
prepovédati -povém
dov.kaj določiti, da se kaj ne sme narediti, delatiSINONIMI:
publ. izdati prepoved česa
smóg -a
m meteor. zmes prahu, dima, izpušnih plinov v ozračju nad industrijskimi mesti
stík -a
m1.
popolno približanje dveh ali več predmetov; mesto tega približanja 2.
kar omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje GLEJ ŠE SINONIM: kontakt,
vez2,
zvezaGLEJ ŠE: aliteracija,
asonanca,
družiti se,
rima,
spoznati,
srečati,
srečevati,
odnos,
odnos
zunánji -a -e
prid.1.
ki kot sestavina česa neposredno meji na okolje; ki je glede na kaj drugega istovrstnega vzporednega v prostoru najbolj oddaljen, zadnji od izhodišča, od sredinske ravnine telesa 2.
ki je, obstaja, izvira v okolju zunaj česa 3.
ki se nanaša na kaj, kar je zunaj mej kake države, ozemlja, določene skupnosti, organizacije 4.
ki se na zunaj vidi, čutno zazna 5.
ki ne zajema bistvene, vsebinske strani česa; ki je v zvezi z zunanjo podobo, zunanjostjo GLEJ ŠE: notranji,
notranji,
notranji,
ektoparazit,
omet,
posnetek,
sluhovod,
sluhovod,
sodelavec,
videz,
zunanjost,
ektoderm,
izkustvo,
ogrodje,
okno,
sila1,
spolovilo,
spolovilo,
videz,
videz,
videz
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024
cenzurírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj sistematično preverjati kaj
(Zapornikom) so cenzurirali vsa pisma.
2.
kdo/kaj onemogočati koga/kaj
Oblast (mu) je vsa dela zadnjih let /z niti malo posluha za aktualnost/ cenzurirala.
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
gāj -a m
pȃnati -am dov. in nedov.
povẹ́dati -vẹ́m dov.
pretīti -ím nedov.
prohibícija -e ž
tolovȃj -a m
vẹ̑to -a m
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dežéla,* -ę̑, f. 1) das Land; deželo prepovedati komu, jemanden verbannen, Meg.; žitna, vinska d., ein Getreide-, Weinland; deveta d., ein fernes, mythisches Land; krtova dežela = das Grab; v krtovo deželo iti = sterben; — 2) (po nem.) das Land (im Gegensatz zur Stadt): iz mesta in z dežele, LjZv.; — tudi: dežę̑la.
gládək, -dka, adj. 1) glatt; g. pot, gladka koža; gladki lasje, schlichte Haare, Erj. (Som.); gladka živina, wohlgenährtes Vieh, M.; glaji kruh = bel kruh, Polj.; gladko vino, milder Wein, C.; beseda mu gladko teče, er spricht fließend; gladka beseda, fließende Sprache, Cig. (T.); — 2) einfach: gladkemu davku podvreči, DZ.; gladko število, runde Zahl, Navr. (Kop. sp.); gladko za pet goldinarjev, BlKr.-M.; — schuldenfrei: gladko zemljišče komu dati, Dol.; — 3) gladko, platterdings, ganz und gar: gladko prepovedati, Cig.; gladko brez nobene koristi, Levst. (Nauk); gladko vse, durchaus alles, C.; vse gladko snesti, Jsvkr.
pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.-Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
prepovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. verbieten; p. komu kaj; p. zidanje; p. komu kod pasti; tod je prepovedano ribe loviti; prepovedan čas, die verbotene Zeit.
prepovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad prepovedati: verbieten.
rẹ́zən, -zna, adj. 1) einen Schnitt, einen etwas scharfen (säuerlichen) Geschmack habend; vino, jabolko je rezno; rezno vino v rane vlivati, Dalm.; pikant (o okusu), Vrtov. (Vin.); rezen okus, ein stechender Geschmack, Cig. (T.); — 2) schneidig, schlimm, scharf; rezno prepovedati, Cig.; rezneje govoriti, Levst. (Zb. sp.); z rezno natančnostjo, Jurč.; — tudi: rẹzȃn, -znà; rézən, jvzhŠt.
tŕdən, -dna, adj. 1) fest; trden most, voz; trdno delo, solide Arbeit; trdna roka; trdno stati, se držati; trdno zdravje, življenje; on je še trden, er ist noch rüstig, bei Kräften; — trdna volja, vera; trden sklep, trdno upati, zuversichtlich hoffen; trden spanec, tiefer Schlaf; trdno spati; — trdna plača, fixer Gehalt, DZ.; — trden kmet, ein wohlhabender Bauer; — sicher: na trdno postaviti dogodek, den Thatbestand herstellen, Cig.; nič trdnega (nichts Bestimmtes) ne vemo, Navr. (Let.); za trdno vedeti, bestimmt, positiv wissen; za trdno obljubiti; za trdno prepovedati, ausdrücklich verbieten, Cig.; za trdno, definitiv, Cig. (T.); za trdno imenovati, definitiv ernennen, DZ.; dejati v začasni ali trdni pokoj, quiescieren oder pensionieren, DZkr.; — 2) geizig, Fr.-C.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prepovèdati -povém dov. prepovedati: Jeli ſto more prepovedati vodou KŠ 1771, 375; ſto mi prepovej, naj ſze ne okrſztim KŠ 1771, 366; Drüga [zapoved] prepovejda naj cslovik ne pszüje KM 1783, 274; nego i to hüdo, ſtero ſzi ti trdno prepovedao KŠ 1754, 230; Zetoga ſze razmi, kaj je Boug zviríne nej prepovedau vmárjati KŠ 1754, 35; I prepovedao nyim je, kaj bi nikomi ne pravili KŠ 1771, 125; i prepovedali ſzmo nyemi, da ne naſzledüje náſz KŠ 1771, 131; niti Apoſtolje ſzo nej prepovedali KŠ 1754, 40; Prepovedali ſzo toti Popovſzki Poglavniczke Apoſtolom KM 1796, 119
prepovedajóuči -a -e prepovedujoč: Zapovedajoucs ali prepovedajoucs meszto sem právimo se KOJ 1833, 138
prepovedéči -a -e prepovedujoč: Prepovedécsi [vezniki] (tiltók): ne, se (nê, nêkabi) AIN 1876, 67
prepovèdavši -a -e ko je prepovedal: Po indasnyem vármegyévszka szpráviscsa obszlüsávati prepovedavsi, vesz Ország je razdejlo KOJ 1848, 113
prepovédani tudi prepovéjdani -a -o prepovedan: naj prepovejdani ſzvétek bode tecsaſz KM 1796; Je pa dönok prepovejdana teda KŠ 1771, 504; Ka je prepovejdano vtoj zapouvidi KŠ 1754, 29; prepovejdano nyim je od Dühá ſzvétoga gúcsati rejcs KŠ 1771, 391; krivicsno tou'siti edendrügoga, je prepovedano KOJ 1845, 10; Pred vszém je katolicsánczom prepovedano Protesztante drá'siti KOJ 1848, 103; Prvi cslovik je od Bogá v-Paradi'somi prepovejdanoga drejva z-ſzáda jo KMK 1780, 11; Kouſtam ſzád jaſz i Ejva, ſzprepovejdanoga drejva BKM 1789, 192; z-kacse gucsécsi je na nyé vzéo Ejvo, ka je ſz-prepovejdanoga drejva ſzád jejla KM 1796, 7; Sz-prepovejdana drejva ſzád je jo SŠ 1796, 12; i táksega tivárisa, ali nej z-prepovejdane 'zlájte oſzvoijo KŠ 1754, 220; csi bodeta te prepovejdani ſzád jela KM 1796, 7; prepovedani szád jeszti je nej grejh KOJ 1845, 87; i nedopüszti, kâ bi stera ovca na prepovêdano meszto sla KAJ 1870, 139; Prepovejdane dni Goſztüvanya ne ſzlü'zi KMK 1780, 56; Od Szvéte Matere Czérkvi prepovejdane ſzvétke poſzvéti KMS 1780, A5; i prepovejdane Szvétke poſzvéti KM 1796, 110; Szvojo 'sivino ſzo vnogo-krát po prepovejdani mejſztej paſzli KM 1790, 70; Eto nyemi je bár prepovedano bilo BJ 1886; Ka bodeti prepovejdano, onoga se ogni BJ 1886, 5
zavézati -véžem dov.
1. zavezati: ne zavé'zi goubcza mlatécsega gyüncza KŠ 1771, 506
2. prepovedati, skleniti: ki ſzi ſzvétomi Petri moucs dáo odvézati, i zavézati grejhe KM 1783, 91; i kakoli zavé'zes na zemli KŠ 1754, 194
zavézati se -véžem se
1. zavezati se: Ti ſzi ſze tak zavézo, oblübo BKM 1789, 260; Ár ſze je zavézo ſzvojim obecsanyem BKM 1789, 298
2. zvezati se, povezati se: Niscse nemre prav znati, jeli szmo sze z-ruszom zavézali, ali nê AIP 1876, br. 11, 1
zavézani -a -o zavezan, dolžan: ki lübi Dobro, tiszti je tudi zavézani naprejpomágati KOJ 1833, VIII; i kakoli zavé'zes na zemli, zavézano bode i vnebéſzaj KŠ 1754, 194; na ſtero ſzmo zavézani, vcsinimo KMK 1780, 44; Na zavézane gledoucs, naj ſze povrnéjo KŠ 1754, 197
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prepovedati [prepovẹ́dati prepovẹ́m]
dovršni glagolprepovedati
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
banda ž, F2, exilium, banda, danu ſlavú is deṡhele; relegare, v'bando ſpoṡnati, ali poſlati, deṡhelo prepovédati
braniti nedov., F23, abarcere, prepovédati, brániti, odbraniti; coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati, ẛadérṡhati, braniti; cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati; defendere, braniti, ṡagovoriti; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; inhibere, prepovedati, braniti, ṡabraniti; obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati; prohibere, prepoveidati, braniti, ṡabraniti; propugnare, braniti ob zhaſſu te voiṡkè; stipare, obſtopiti, inu braniti; tueri, braniti, ṡaſlanîati, varovati; tutari, braniti
odbraniti dov., abarcere, prepovédati, brániti, odbraniti
pregnati dov., F15, antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; antiperistasis, kadar mraṡ vrozhino preẛhene, ali vrozhina mraṡ; cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe ne puſty pregnati; dentium dolores colluere, boléẛni teh ẛoby s'pranîam pregnati; duram famem depellere, tó teṡhko lakoto pregnati, ſe naſititi; emaculare, madeshe pregnati; exterminare, ṡatreti, konzhati, iṡriniti, pregnati, vunſtrébiti; medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrúp pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari; peragitare, premetati, pregnati, preſjati, premajati; profligare, ṡapoditi, eniga poditi, pregnati, reṡbiti, pobiti; profligator, ṡadejaviz, kateri je tú ſvoje s'poṡhréſhnoſtjo pregnal; proscribere, eno reizh prepovédati, pregnati; proscripturire, premiſhlovati, inu miſliti, eniga pregnati; repellere vim, -vi, ſylo s'ſylo pregnati; transigere, opraviti, odgnati, zhes pregnati
prepovedati dov., F13, abarcere, prepovédati, brániti, odbraniti; cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepovedati; denarrare, povédati, prepovédati, na ẛnanîe dati, po redu povédati; inhibere, prepovédati, braniti, ṡabraniti; interdicere, prepovédati; praecipere, pred enim drugim prejeti, ali vṡèti, ṡapovédati, prepovédati; praescribere, naprei ṡapiſſati, enimu poveidati, kokú ſe ima darṡhati, prepoveidati, preid ṡnati; praevetare, poprei prepovédati; prohibendus, -a, -um, katerimu ſe ima braniti, kateru ſe ima prepoveidati; prohibere, prepoveidati, braniti, ṡabraniti; proscribere, eno reizh prepovédati, pregnati; relegare, v'bando ſpoṡnati, ali poſlati, deṡhelo prepovédati; vetare, ṡabraniti, prepovédati
prisoditi dov., F4, addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati; addicere, item, odlozhiti, salubi[!] iméti, ſebi perſoditi; adjudicare, perſoditi, ſposnati; relegare, v'bando ſpoṡnati, ali poſlati, deṡhelo prepovédati, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele perſoditi
zabraniti dov., F3, inhibere, prepovedati, braniti, ṡabraniti; prohibere, prepoveidati, braniti, ṡabraniti; vetare, ṡabraniti, prepovédati
zapovedati dov., F3, commendare, ẛapovédati, ẛavkaṡati, perporozhiti, narozhiti; praecipere, pred enim drugim prejeti ali vṡèti, ṡapovédati, prepovédati; sancire, odlozhiti, poſtaviti, ṡapovédati
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
panati -am dov. prekleti, izobčiti: Concilum Grangreſe je bil sapovedal panat nedol. taiſto sheno, katira bi ſvoje laſy ſi odresala k' ſnaminu de n' hozhe ſvojmu Moshu pokorna biti (III, 121) ǀ Cincilium Tridentinum pana 3. ed. vſe taiſte, kateri bi drugazhi ſe ſmejli vuzhiti (III, 374) ǀ de ledih s'ledih pershono nezhiſtoſt tribat nej greh, kateri vuk Sveti Vuzheniki, inu Concilium Tridentinum panaio 3. mn. (III, 365) ← bav. srvnem. pannen, srvnem. bannen ‛izobčiti’ < ‛prepovedati pod grožnjo kazni’
prepovedati -vem/-am dov. prepovedati: kadar bi jeſt oblaſt imel, bi hotel prepovedat nedol., uſym Mashnikom, de bi nihder dua h'Poroki neprepuſtli priti, aku poprei S. ſapuvide neſnaio ǀ ſledni shiher ſvoj koſs Kruha ijszhe Kir more, sakaj tedaj njemu prepovedash 2. ed. ǀ Sakaj, O vſmileni Goſpud Bug prepovesh 2. ed. Joanneſu, de nimà sapiſſat kar je vidil ǀ Vna shena jo da sa eno piſſano ſuknio, sa katero pervoli h'temu, kateru prepovej 3. ed. ta sheſta ſapuvid Boshja ǀ meni moja Regula prepovej 3. ed. ſe pelati v'kozhy ǀ mu prepovei 3. ed., de nimà Joba umorit ǀ Bug neprepovej +3. ed., de bi zhlovek ne imel te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ bolnikom shkodlive shpishe prepovedò 3. mn. ǀ kaj vam taiſte ſapovedò dershati, inu kaj vam prepovedaio 3. mn. ſturiti ǀ shtrajfai yh, inu prepovedai vel. 2. ed. ym, de nebodo vezh mene preklinali ǀ Bug ym ie prepevedal del. ed. m de bi ſe neimeli dotekniti tiga prepovedaniga ſadu ǀ mu je bil Bug prepovedal del. ed. m vinu pyti ǀ vſe oroshje je bil taiſtem vſel, inu perpovedal del. ed. m, de nimaio vkupai govorit, ali ſe pogovariat ǀ Ta vishishi Rimsha Gospoda je bila prepovedala del. ed. ž pod veliko shtraifingo, de nimaio vezh ſe shemit ǀ Ajdie ſo bily prepovedali del. mn. m sheme, vedeozh de tulikajn hudiga ſe ſturj
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prepoveti [prepovedati] glag. dov. kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)
preprovedati gl. prepovedati ♦ P: 1 (TAr 1562)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bruma -e samostalnik ženskega spola1. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
1.1 stanje, v katerem se kaže natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
2. v Novi zavezi kar se kaže v božjem odrešenjskem delovanju na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
2.1 v Stari zavezi kar se kaže v božjem delovanju na človeka kot pomoč, kazen; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
3. kar se kaže v človekovem sprejemanju božjega odrešenjskega delovanja in božje volje; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
4. kar je v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost, poštenost
5. kar zaradi ponavljanja postane človekova značilnost; SODOBNA USTREZNICA: navada
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 30 delih
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
načêlo izčŕpanja pravíc -a -- -- s
pravíca do razgléda -e -- -- ž
priznánje patênta -a -- s
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prepoveti ► preˈpȯvet -ėn dov.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Dvojno zanikanje in glagoli zavračanja (»preprečiti da (ne) bi«)Kaj je pravilno ?
S cepljenjem preprečimo, da bi zboleli.
S cepljenjem preprečimo, da ne bi zboleli.
Pri čemer vsebinsko menim, da cepljenje pomaga pri ohranjanju zdravja posameznika.
Hvala za odgovor.
Novost v športu: »paraolimpijski« ali »paralimpijski«Prosim za razlago. Paraolimpijski komite se je preimenoval v paralimpijskega, torej brez o-ja v besedi. Ne samo da to povzroča zmedo po dolgoletni rabi besede paraolimpijada in izpeljank iz nje, temveč se zdi – z vidika laične razlage sicer – tudi nelogično. Ali ni beseda sestavljena iz para + olimpijada oziroma ali ni -o- v njej medponsko obrazilo?
In kako potem uporabljati zvezo: kot ime Slovenski paralimpijski komite, sicer pa paraolimpijske igre?
Ruska imena ukrajinskih mest
Pred bližajočim se evropskim nogometnim prvenstvom (8. junij–1. julij 2012) se sprašujemo o zapisu imen dveh prizorišč, in sicer ukrajinskih mest Harkov in Lvov. Slovenski pravopis (2001) na to vprašanje sicer jasno odgovarja (§ 1114: Rusko obliko ukrajinskega imena ohranimo, če je pri nas uveljavljena, npr. Kijev, Lvov, Harkov, Černobil, Zaporožje), vendar bi vseeno rada preverila, ali je v ozadju poleg uveljavljenosti imena še kakšen argument oz. ali se morda razmišlja o drugačni rešitvi v prihodnje. Ne morem se namreč otresti občutka, da se lahko neupoštevanje novejšega ukrajinskega imena (Harkiv, Lviv) razume kot nespoštovanje statusa ukrajinščine kot državnega jezika in odločitve o spremenjenem uradnem poimenovanju mest. Razumem pa, da je v praksi jezikovna situacija v državi malce drugačna in zato toliko bolj zapletena. In občutljiva.
Če vendarle upoštevamo pravilo, ki ga navaja Pravopis, torej npr. zapis ukrajinskega mesta »po rusko« – Lvov, pa se pojavi novo vprašanje pri poimenovanju stadiona – uradno ime Arena Lviv, zapisati Arena Lvov?
Podoben primer je tudi indijsko mesto Bombaj, ki so ga leta 1995 preimenovali v Mumbaj (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Mumbaj), a tudi te spremembe Pravopis ne upošteva (brez pojasnila).
A. P.
Sklanjanje priimka »Ovsenek«Po pregibniku Besana se priimek Ovsenek sklanja Ovsenek, Ovsenka, Ovsenku ... Zakaj ne Ovseneka, Ovseneku? Vem, da »po občutku« ni merodajen argument, pa vseeno ...
Spol in pregibanje majevskega mesta »Chichén Itzá«
Kako sklanjati ime mesta Chichén Itzá?
Recenzent naše revije pravi, da se mesto izgovarja z naglašenim a na koncu in da ga je po njegovem treba sklanjati po sistemu apartma, torej v Chichén Itzáju. Ob tem še argumentira, da se mu ne zdi prav, da se v primeru, če sklanjamo »Chichén Itze«, »Chichén Itzi« itd., poudarek prestavi na predzadnji zlog, to je po njegovem neprimerno in nepotrebno prirejanje (tako kot bi npr. sklanjali »Emila Zóle« in ne »Zolája«). Ne nazadnje, »Chichén Itzá« pomeni »Ob ustju vodnjaka (rodovine) Itzá«. »Itzá« je torej ime ljudstva ali roda in ga sklanjam »Itzáji«, »Itzájev« itd. Lektorica je opozorila na to, da je v Pravopisu v preglednici španskih pisav prav zapisano, da se pri ženskih samostalnikih z naglasom na končnem -a naglas premakne zlog naprej, navedene pa so Bogota, Parana, Panama (str. 161). Skratka, zanima me, kako bi vi sklanjali to mesto?
Zapis zveze »döner kebab«Zanima me, zakaj se v zapisu občne besede (npr. razmišljajo o prepovedi döner kebaba) uporablja preglas? Ali ni tako, da pri podomačevanju sledimo izgovoru besede?
Število zadetkov: 104