Tiskanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

preizkús tudi preskús -a m (ȗ)
postopek, s katerim se kaj ugotovi: prebiti, prestati je moral nevaren preizkus; biološki, fizikalni preizkus; računski preizkus trdnosti / delati preizkus / preizkus za ugotovitev nosečnosti / ekspr. preizkus na slepo
// glagolnik od preizkusiti: preizkus cepiva; preizkus motorja / preizkus znanja učencev / testi za preizkus znanja
♦ med. aglutinacijski preizkus bacilov; metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. obremenilni preizkus ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev

preskus ipd. gl. preizkus ipd.

Slovenski pravopis

preskús -a m (ȗ); gl. preizkus

Slovenski etimološki slovar³

izkȗšnja -e ž

-kúsiti -kȗsim samo v sestavi

preizkȗs -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

devetíčən, -čna, adj. devetični preskus (izkus), die Neunerprobe (math.), Cig. (T.).

preskus-, išči pod: preizkus-.

Farmacevtski terminološki slovar

Bowie-Dickov tést -ega -a m

celôtni pepél -ega -a m

Coombsov ántiglobulínski tést -ega -ega -a m

deljênje tablét -a -- s

drúgo istovétenje -ega -a s

enakomérnost máse -i -- ž

enakomérnost odmérnih enôt -i -- -- ž

enakomérnost vsébnosti -i -- ž

intrínzično raztápljanje -ega -a s

istovétenje -a s

kontaminácija z nevídnimi délci -e -- -- -- ž

kontaminácija z vídnimi délci -e -- -- -- ž

krušljívost -i ž

mêjni preskús -ega -a m

navídezni volúmen -ega -mna m

navídezno raztápljanje -ega -a s

odpórnost na povíšani tlák -i -- -- -- ž

odpórnost na spremémbo temperatúre -i -- -- -- ž

pospéšeni tést stáranja -ega -a -- m

preskús raztápljanja -a -- m

preskús spróščanja -a -- s

preskús spróščanja učinkovíne iz farmacévtskih oblík -a -- -- -- -- -- m

preskús tŕdnosti -a -- m

preskús tŕdnosti tablét -a -- -- m

pretóčnost -i ž

pŕvo istovétenje -ega -a s

razmáznost -i ž

razpádnost -i ž

referénčni vzórec -ega -rca m

sejálna analíza -e -e ž

sejálni preskús -ega -a m

specífična površína z adsórpcijo plína -e -e -- -- -- ž

sulfátni pepél -ega -a m

tést na baktêrijske éndotoksíne -a -- -- -- m

tést na pirogéne na kúncih -a -- -- -- -- m

tést sterílnosti -a -- m

vzórec -rca m

Planinski terminološki slovar

klín¹ -a m

preskús sprijétosti snegá -a -- -- m

preskús s smúčarsko pálico -a -- -- -- m

preskús s snéžnim klínom -a -- -- -- m

preskús s snéžno kládo -a -- -- -- m

preskús s sóndo -a -- -- m

preskús stabílnosti snegá -a -- -- m

preskús trdôte snegá -a -- -- m

preskús z lopáto -a -- -- m

preskús z rôko -a -- -- m

smúčarska pálica -e -e ž

snég snegá m

snéžna kláda -e -e ž

snéžni klín -ega -a m

sónda -e ž

Jezikovna svetovalnica

Klinično »preskušanje« ali »preizkušanje«?

Zanima me, katera oblika besede je v našem prostoru bolj primerna - preskušanje ali preizkušanje, npr. v klinično preskušanje zdravila ali klinično preizkušanje zdravila? Trenutno se zdi, da sta besedi enakovredni in popolnoma zamenljivi:

Evropska uredba (slovenski prevod) in Zakon govorita o kliničnem "preskušanju", medtem ko te
SSKJ, pri iskanju besede "preskus", usmeri na "preizkus".
Slovenski medicinski slovar te besede ne najde, temveč opredeli besedo "preizkušanje",
Farmacevtski terminološki slovar pa govori o "preskušanju".

Nekateri relevantni viri v istem sestavku uporabijo oba termina: http://www.ffa.uni-lj.si/raziskave/klinicno-preizkusanje-zdravil in tudi v Gigafidi sta oba izraza zastopana približno enakovredno. Obstaja osnova, na kateri bi lahko klicali k poenotenju teh strokovnih izrazov?

O izrazu »prostor-čas«, izražanju svojine pri poimenovanju patentov in izumov ter »miselnem preizkusu«

Za slovensko wikipedijo sprašujem o pravilni rabi besedne zveze 'prostor-čas' iz fizike Einsteinove splošne teorije relativnosti. Takšna besedna zveza je, predvsem, v poljudnoznanstvenih zapisih že kar nekaj časa uveljavljena. Lahko bi se uveljavilo npr. tudi pisano skupaj – 'prostorčas', ali pa se ognilo z nekakšno ustreznico, kot je npr. 'prostor Minkowskega'. V drugih sklonih pa so več let nazaj sklanjali 'prostor-časa', sedaj pa se pojavlja, tudi oblika 'prostora-časa' in se prvi del tudi sklanja (pmslm, čisto odveč). V pridevniški rabi je tako kot pri 'znanstveni fantastiki' – 'znanstvenofantastičen', tudi pisano skupaj – 'prostorskočasoven', 'vektorskomatrični pridukt', ...

In še eno vprašanje. Največkrat so izreki/teoremi, domneve/hipoteze, pojavi/fenomeni/efekti/učinki ipd. poimenovani po eni osebnosti. Npr., seveda 'Pitagorov izrek', 'Murphyhev zakon'. Pri ruskih, ukrajinskih, ... priimkih je velikokrat lepše, ustreznejše, pravilneje npr. 'roman Dostojevskega' (sicer so nekdaj zapisovali tudi 'Dostojevskega ~'), 'enačba Ostrogradskega'. Pri dveh sorodnih priimkih je, verjetno, možno več oblik – 'izrek Ostrogradskega in Gaussa' ali še 'Ostrogradski-Gaussov izrek'. Pri še več priimkih pa je tako tako. Npr. 'enačba Wheeler-Feynman-Smirnova', 'enačba Wheelerja, Feynmana in Smirnova', ali pa pogosto kar kratično, 'enačba WFS'. Wikipedija ima nekaj svojih pravil, ki pa so lahko ohlapna, neustrezna, zato je včasih pomoč strokovnjaka zelo dobrodošla, saj se v virih lahko pojavlja več oblik, prav tako mogoče neustreznih.

Ter nazadnje še: ali zvezi 'miselni preskus' in 'miselni preizkus' nista mogoče enakovredni? V več različnih virih in sotvarjih/konceptih se pojavljata obe obliki.