eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
mangán mangána samostalnik moškega spola [mangán] trda, krhka kovina srebrno sive barve, kemijski element; simbol: Mn
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Mangan, prvotno ‛magnetna ruda, magnezijev oksid’, skrajšano iz star. nem. Manganesium, prevzeto prek frc. manganèse iz it. manganese < srlat. magnesia, prevzeto iz srgr. *magnḗsion, prvotno ‛ruda iz pokrajine Magnezija v Grčiji’ - več ...
Število zadetkov: 1