eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] 1. za katerega je potreben kisik1.1. pri katerem je prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni] 1. za katerega ni potreben kisik1.1. pri katerem ni prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob odsotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev mišic s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: anaerobni prag ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni
oslàd osláda in oslád osláda samostalnik moškega spola [oslàt osláda] in [oslát osláda] 1. iz botanike travniška ali močvirska rastlina s pernato deljenimi listi in drobnimi belkastimi cvetovi v razvejanih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Filipendula 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad, močvirski oslad ETIMOLOGIJA: = hrv. oslad, iz ↑osladiti, zaradi sladkega okusa rastline
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín] organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
degenerácija -e ž (á) 1. biol. spreminjanje, sprememba organa, organizma ali vrste organizmov na slabše; izrojevanje, izroditev: ugotoviti degeneracijo;
degeneracija njegovega rodu;
vzroki degeneracije 2. spreminjanje, sprememba na slabše sploh: gospodarska degeneracija;
degeneracija stila
♦ med. obolenje, za katero je značilna neurejena presnova celice; distrofija
degenerírati -am tudi degenerírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov, izrojevati se: okostje je degeneriralo;
rastlina, živalska vrsta degenerira 2. spreminjati se na slabše sploh: njegova revolucionarnost je degenerirala v birokratičnost;
disciplina se je degenerirala v anarhijo
♦ med. celice degenerirajo njihova presnova je neurejenadegeneríran -a -o:
1. deležnik od degenerirati: degeneriran krompir; degeneriran organ; degenerirana umetnost
2. slabš. ki je nemoralen, pokvarjen: degeneriran človek, narod; degeneriran sadist
distrofíja -e ž (ȋ)
med. obolenje, za katero je značilna neurejena presnova celice: distrofija jetrnih, ledvičnih celic / mišična distrofija za katero je značilno postopno propadanje mišičnih celic
fruktóza -e ž (ọ̑)
kem. monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, sadni sladkor: presnova, uživanje fruktoze; sirup z visoko vsebnostjo fruktoze; glukoza in fruktoza
holesterín -a m (ȋ) med. holesterol: povišana količina, raven holesterina v krvi;
odlaganje, presnova holesterina
izrodíti se -ím se dov., izródil se (ī í) 1. biol. spremeniti se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: sadno drevje, krompir se izrodi / njihov rod se je izrodil 2. spremeniti se na slabše sploh: disciplina se je izrodila;
njihova vera se je izrodila v fanatizem;
izrodili so se v zagrizene privržence boja 3. prenehati roditi: rodila je deset otrok, pa se še ni izrodila / maline se izrodijo v osmih letih // izčrpati se: zemlja se je izrodila izrodíti
spremeniti na slabše: čas lahko izrodi najboljša prizadevanja
izrojèn -êna -o:
1. izrojen krompir; izrojena rastlina, živalska vrsta; njive so izrojene
♦ med. izrojene celice celice, pri katerih je oblika, presnova ali delovanje nenormalno
2. slabš. ki je nemoralen, pokvarjen: izrojeni ljudje
metabolízem -zma m (ī) biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic; presnavljanje, presnova: glavna naloga žleze ščitnice je uravnavanje metabolizma / metabolizem ogljikovih hidratov
♦ med. bazalni metabolizem
osnôven -vna -o prid., osnôvnejši (ȏ) 1. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: osnovni strokovni izrazi;
osnovni biografski podatki;
osnovni pojmi iz matematike;
osnovne lastnosti, značilnosti / pridobiti si osnovno izobrazbo; osnovna pravila igre / osnovna načela 2. ki je po pomembnosti na prvem mestu: osnovna dejavnost podjetja;
osnovna dolžnost, naloga;
osnovna vprašanja obstoja / osnovni pogoji za delo; osnovni vzrok za kaj glavni; to je njegova osnovna napaka velika, glavna / osnovna hrana; osnovna živila // ki je za kaj najpomembnejši, najvažnejši: osnovna misel romana; osnovne poteze glavnega junaka / publ. osnovna točka dnevnega reda glavna, prva3. ki predstavlja osnovo, temelj česa: brez osnovnih raziskovanj nadaljnje delo ni mogoče // v zvezi osnovna šola obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo: dokončati osnovno šolo; nižji in višji razredi osnovne šole / devetletna osnovna šola / s samoprispevki so sezidali več osnovnih šol // v socializmu, v zvezi osnovna organizacija najmanjša organizacijska enota: osnovna mladinska organizacija 4. ki je bistvena sestavina česa: osnovna kovina v tej zlitini je baker / osnovna sestavina kamnine 5. teh. ki je v določenem procesu prvi: osnovni nanos laka, malte;
za osnovno barvo je uporabil belo barvo
♦ agr. osnovno gnojenje prvo gnojenje s hranili, potrebnimi za normalno rast; biol., bot. osnovno tkivo rastlinsko tkivo, ki lahko opravlja različne funkcije; ekon. osnovni kapital kapital, ki je naložen v delovna sredstva; osnovna glavnica glavnica brez rezervnih skladov in dobička; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; fiz. osnovni delec; osnovni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; osnovne barve tri enobarvne sestavine, iz katerih se lahko sestavi vsaka barva; osnovna konstanta konstanta, ki se vzame kot dani podatek za kako teorijo; geogr. osnovna karta karta, izdelana na osnovi terenske meritve; geom. osnovna ploskev, stranica; osnovna projekcijska ravnina vsaka projekcijska ravnina v neposredno danem projekcijskem sistemu; glasb. osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; prvi, najnižji harmonični delni ton, ki daje tonu višino; jezikosl. osnovni pomen besede pomen besede, iz katerega je mogoče logično izpeljati druge pomene; osnovna in določilna beseda zloženke; osnovna stopnja pridevnika ali prislova oblika, ki izraža izhodiščni pomen pridevnika ali prislova; mat. osnovna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje; med. osnovna presnova presnova, ki je potrebna za življenje pri mirovanju; min. osnovna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; obrt. osnovne petlje prvine, s katerimi se oblikuje (vzorčno) pletenje ali kvačkanje; pravn. osnovne človekove pravice človekove pravice, ki so zagotovljene z ustavo; šol. posebna osnovna šola nekdaj osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; šport. osnovna črta črta ob koncu teniškega igrišča, s katere igralec servira; teh. osnovne enote enote za osnovne količine v mednarodnem sistemu enot; tekst. osnovni valj del statev, na katerem je navita osnova; osnovne niti podolžne niti v tkanini; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupineosnôvni -a -o sam.:
pog. ima samo osnovno osnovnošolsko izobrazbo; ta lastnost je v njem nekaj osnovnega
presnôva -e ž (ȏ)
biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: uravnavati, usmerjati presnovo; nenormalna presnova; nepravilnosti v presnovi
● knjiž. presnova društva preoblikovanje, preureditev; knjiž. presnova v gospodarstvu reforma
♦ biol., kem. presnova beljakovin; med. osnovna presnova
rehidrácija -e ž (á) med.
nadomeščanje tekočine v izsušenem organizmu: načini rehidracije; izboljšana presnova po rehidraciji; napitek, prašek, raztopina glukoze za rehidracijo; dehidracija in rehidracija / oralna rehidracija / rehidracija po treningu, vadbi
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
homocisteín samostalnik moškega spolaiz kemije, iz medicine aminokislina, ki se v krvi poveča zlasti ob pomanjkanju določenih vitaminov in zvišuje tveganje za bolezni srca in ožilja
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
metabolízem -zma m, pojm. (í) presnavljanje, presnova: uravnavati ~; ~ ogljikovih hidratov
presnôva -e ž, pojm. (ȏ) ~ beljakovin
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
distrofíja -e
ž med. obolenje, za katero je značilna neurejena presnova celice
presnôva -e
ž biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
metabolīzem -zma m
snọ̑v snovȋ ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
presnǫ̑va, f. die Umgestaltung, die Reorganisation, Cig., C., nk.; — der chemische Process, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.); der Stoffwechsel, Cig. (T.), Erj. (Som., Ž.).
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bíotransformácija -e ž
metabolízem -zma m
Botanični terminološki slovar
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
asimilácija -e ž
CAM-fótosintéza -e ž
CAM-presnôva -e ž
C3-fótosintéza -e ž
C4-fótosintéza -e ž
C3-presnôva -e ž
C4-presnôva -e ž
disimilácija -e ž
kináza -e ž
metabolízem -zma m
minerálna prehrána rastlín -e -e -- ž
organízem -zma m
peroksisóm -a m
presnôva -e ž
primárna presnôva -e -e ž
primárni metabolízem -ega -zma m
sekundárna presnôva -e -e ž
sekundárni metabolízem -ega -zma m
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
metabolízem -zma m
obdeláva bláta iz čistílne napráve -e -- -- -- -- ž
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Sopomenke izrazu »metabolizem«Ali je samo presnova sopomenka metabolizmu, ali je lahko sopomenka tudi prebava. V Franu piše samo sopomenka presnova, v drugih slovarjih pa tudi prebava.
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Glukometer
V uredništvo strokovne revije smo prejeli članek o novih pristopih obravnave sladkorne bolezni. V članku so opisane metode za samovodenje sladkorne bolezni. Ena izmed metod je tudi uporaba majhne prenosne naprave, ki omogoča merjenje glukoze v kapilarni krvi. Žargonsko se je za ta pojem uveljavilo poimenovanje glukometer , sicer pa obstajajo tudi druga poimenovanja, npr. merilnik za glukozo , merilnik glukoze , merilnik glukoze v krvi , merilnik krvnega sladkorja . V uredništvu menimo, da glukometer načeloma ustreza načelu ustaljenosti (dvojno rabo ob drugem terminu lahko zasledimo že leta 2011 v diplomskih nalogah), prednost pred drugimi termini pa ima predvsem pri načelu o gospodarnosti. V uredništvu se tako odločamo, ali uporabiti oba zapisa ( glukometer dodati v oklepaju kakšnemu bolj ustaljenemu terminu) ali pa ohraniti samo zapis glukometer . Pojavljajo se namreč pomisleki o preveliki žargonskosti izraza, čeprav lahko tudi žargonsko izrazje sčasoma preide v terminološko. Zanimivo je, da je v Slovenskem medicinskem slovarju priporočena zamenjava izraza glukometer z merilnik krvnega sladkorja , medtem ko sta izraza ampermeter in voltmeter sprejemljiva. Obenem se pri terminu merilnik krvnega sladkorja pojavlja tudi vprašanje o tem, ali krvni sladkor res označuje koncentracijo glukoze v krvi.
Metabolični sindrom
Biokemija se v veliki meri ukvarja s presnovo molekul v organizmu. Sopomenka za presnovo je metabolizem . Pri tem poznamo procese sinteze molekul ( anabolizem ) in procese razgradnje molekul ( katabolizem ). Problem nastane, ko iz strokovnih in že povsem uveljavljenih izrazov tvorimo izpeljanke. Tako na primer presnovni sindrom (bolezen) nekateri poimenujemo metabolni sindrom , drugi metabolični sindrom . V biotehnologiji poznamo tudi metabol(ič)no inženirstvo . Reakcije pretvorbe so lahko katabolne ( katabolične ) ali anabolne ( anabolične ). Mogoče so krajše oblike nastale iz angleških izrazov ( metabolic , anabolic , catabolic ), a so se že zelo uveljavile, po drugi strani pa pri besedi s podobno končnico – alcoholic – ne bi nikoli pomislili na besedno zvezo alkoholična pijača .
Število zadetkov: 47