bučánje bučánja samostalnik srednjega spola [bučánje] ETIMOLOGIJA: bučati
dŕnast -a -o prid. ()
alp. porasel z nizko gorsko travo: drnast previs; strmo drnasto pobočje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

izstòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od izstopiti: izstop iz vlaka je bil težaven / izstop iz društva, organizacije / izstop iz šole / izstop iz vojne
2. kraj, prostor, kjer se da iz česa priti: sovražnik je obstreljeval izstop iz soteske / izstop je pri srednjih vratih
♦ 
alp. izstop na nameravanem mestu je onemogočil previs; tam je najbližji izstop iz kamina, stene; med., vet. izstop organa, dela organa pojav, da organ, del organa zaradi določenih okoliščin preneha biti v prvotni legi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

izstópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na izstop: izstopna postaja / izstopna vrata / izstopna izjava
♦ 
alp. izstopni kamin, previs; med. izstopna rana izstrelna rana; rač. izstopna enota izhodna enota; šol. izstopno spričevalo spričevalo, ki ga dobi učenec ob izstopu iz šole; teh. izstopna cev, odprtina; izstopna hitrost hitrost, s katero tekočina ali kaj drugega odhaja skozi kontrolno mejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nèprehóden1 -dna -o prid. (ȅ-ọ̄; jezikosl. ȅ-ọ̑)
kjer ni prehoda: neprehoden previs; gladka, neprehodna stena / med tema območjema so neprehodni gozdovi
♦ 
jezikosl. prehodni in neprehodni glagoli; med. neprehodno črevo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nèprehóden1 -dna -o (ȅọ́; ȅọ̑) ~a stena; Previs je ~;
nèprehódni -a -o (ȅọ̑) jezikosl. ~ glagol
nèprehódnost -i ž, pojm. (ȅọ́; ȅọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

obókana políca -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

opást -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pod [poudarjeno pòd] predl., nasprotnostni par je nad
I. z or.
1. mestovni prostorski vedriti ~ drevesom; vrtati ~ površjem; krožiti ~ oblaki; °nad in ~ črto nad črto in pod njo; kraji ~ Triglavom
2. časovni ~ tujo vladavino je bilo ljudstvu težko; To je bilo še ~ Avstrijo
3. načinovni odpeljati ~ stražo; segrevati ~ vreliščem; žarg.: ~ B pri točki B; ~ razno pri zadnji točki
4. vzročnostni popustiti ~ pritiskom vode; zgruditi se ~ udarci; ~ vtisom dogodkov
5. povedkovniški, knj. pog. biti ~ paro pijan; Seja bo ~ predsedstvom varuha pravic; biti ~ zaprisego; biti ~ povprečjem
II. s tož., v zvezi z navezno obliko os. zaim. pód..
1. smerni prostorski sestop ~ previs; umakniti se ~ streho; skriti ~ plašč; postaviti podenj [də]
2. časovni še ~ starost biti veder; odleteti ~ jesen; hoditi na sprehod ~ večer
3. vezljivostni priti ~ tujo oblast; spraviti vse pódse, zastar. pod sé
4. povedkovniški vzeti ~ svoje varstvo; priti ~ poveljstvo strogega polkovnika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

poprijèm -éma m (ȅ ẹ́)
glagolnik od poprijeti: s krepkim poprijemom se je dvignil nad previs / klini za poprijem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pregoljufáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. ogoljufati, prevarati: premišlja samo, kje bo koga pregoljufal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prevésa -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. zavesa, pregrinjalo: stene so bile prekrite s prevesami
2. alp. previs: skalne prevese
● 
knjiž. to je še na prevesi na tehtnici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prevésa -e ž (ẹ̑) neobč. zavesa; alp. previs

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prevís -a m (ȋ)
alp. del stene, strmine, več kot 90° nagnjen nad čim: vedriti pod previsom; visok skalni previs; stati na robu previsa / tvegan vzpon čez previs

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prevís -a m (ȋ) vedriti pod ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prevís -a m
alp. del stene, strmine, več kot 90° nagnjen nad čimpojmovnik
SINONIMI:
alp. prevesa

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

prevísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na previs: stal je pod visokim previsnim obokom; priti do previsnega roba / navpične in previsne stene
// knjiž. nagnjen, segajoč čez kaj: odžagati previsne veje / previsni steber

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skálen1 -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na skala1: skalni previs; skalna polica; skalne razpoke / skalna votlina / skalni klini
 
alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni; bot. skalni petoprstnik petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh, Potentilla rupestris; skalna špajka rastlina z belimi cveti v socvetju in lopatičastimi pritličnimi listi, Valeriana saxatilis; zool. skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca; skalni plezalček plezalček z velikimi belimi lisami po krilih in repu, Tichodroma muraria; skalna lastovka lastovka z malo ali nič izrezanim repom, Hirundo rupestris

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skálen1 -lna -o (ȃ)
skálni -a -o (ȃ) ~ previs
skálnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pobočja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skalôvje -a s (ȏ)
več skal, skale: izpod skalovja je žuborel studenec; sivo, visoko skalovje; ta rastlina raste v razpokah skalovja; polica, previs v skalovju / za gradnjo pristanišča so porabili več milijonov ton skalovja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skalôvje -a s, skup. (ȏ) polica, previs v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

spodmòl -ôla m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

stréhast -a -o (ẹ́) ~ previs

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

visẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vstópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na vstop: vstopna postaja / vstopna vrata / vstopna izjava; dobiti vstopno listino
♦ 
alp. vstopni kamin, previs; rel. vstopni spev besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje ob začetku maše

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zapŕti kamín -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zavléči -vléčem dov., zavléci zavlécite in zavlecíte; zavlékel zavlékla (ẹ́)
1. z vlečenjem spraviti kaj kam: zavleči deblo do ceste, na tovornjak; zavleči truplo v goščavo / ekspr.: fantje so ga zavlekli v gozd in pretepli; zavleči ujetega v zapor
2. ekspr., s prislovnim določilom spraviti koga kam, navadno brez njegove privolitve: zavleči prijatelja na koncert / zavleči koga v pogubo, prevaro / zavleči deželo v vojni spopad
3. narediti, povzročiti, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: zavleči pogovor, spanje / nepredvidene težave so zavlekle dograditev šole; zavleči študij za eno leto
// narediti, povzročiti, da se kaj začne, uresniči pozneje, kot se predvideva, pričakuje: njegovo izvolitev so zavlekli; zavleči odhod, z odhodom; obisk, plačilo so zavlekli do jeseni / zima je dela na polju zavlekla
4. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov narediti, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zavleči glas e; violinist je zven preveč zavlekel
// ekspr. reči, povedati kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: ne vem, kaj hočeš, je brez zanimanja zavlekel / zavleči po dolenjsko
5. nar. zabranati: zavleči seme; posejal je in zavlekel / zavleči z brano
6. etn. povleči, vstaviti domači živali skozi kožo kako zelišče za zdravilo: zavleči bolni svinji teloh / zavleči žival s telohom
● 
zavleči črto povleči jo bolj daleč, kot se predvideva, pričakuje; pog. luknjo na komolcu je kar zavlekla zašila tako, da ni nadomestila raztrganega dela pletenine, tkanine; ekspr. zavleči ustnice v nasmeh s potegnitvijo robov počasi raztegniti; ekspr. vse, kar dobi, zavleče k njim odnese, znosi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zavléči se -vléčem se dov.
1.
s prislovnim določilom, ekspr. s težavo priti, navadno na miren, varen kraj
SINONIMI:
ekspr. zategniti se, ekspr. zvleči se
2.
izraža, da kaj traja dalj časa, kot se predvideva, pričakuje
SINONIMI:
knj.izroč. zapotegniti se, ekspr. zategniti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

Število zadetkov: 28