Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gnév in gnèv gnéva (ẹ̑; ȅ ẹ́) knjiž. visoka stopnja jeze, navadno združene s prezirom, ogorčenjem: obšel ga je gnev; polotila sta se ga obup in gnev; tresel se je od gneva; to spoznanje jo je napolnjevalo z gnevom; občutil je bolesten gnev do njega
neizrécen -cna -o prid. (ẹ̄) knjiž. neizmeren, nepopisen: gledal ga je z neizrecnim prezirom; znan je po neizrecnih zaslugah; začutil je neizrecno hrepenenje po domu
neznánski -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: to je resnično neznanski napor; gledal ga je z neznanskim prezirom; neznanski trušč; knjigo je bral z neznanskim užitkom; z neznansko naglico je stekel po stopnicah / mučila jo je neznanska radovednost; neznansko hrepenenje, sovraštvo, trpljenje
  2. 2. star. nenavaden, čuden: pogled na skalnato gmoto mu je vzbujal neznanski občutek; v temi je bil ta kraj precej neznanski / nerad je bil ponoči sam s tem neznanskim človekom
    // zelo grd, neprikupen: težko je bilo gledati njegov neznanski obraz; obleka neznanske barve / začel je peti s svojim neznanskim glasom
  3. 3. star. ki prinaša veliko trpljenje, hude težave; grozen: zadela ga je neznanska bolezen / roka je postala po kačjem piku zatekla in neznanska
premériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: premeriti hlode; premeriti parcelo, zemljišče
  2. 2. ekspr. prehoditi: hitro je premeril pot; premeril je sobo podolgem in počez; dijaki so premerili vso deželo prepotovali; z lahkimi koraki je premeril razdaljo; peš je premeril gozd, mesto
  3. 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom (na hitro) pogledati, ogledati: premeril jo je od nog do glave; premeriti s prezirom, sovraštvom; kritično, molče, ostro ga je premerila / premerila jih je s srepimi očmi, pogledi
  4. 4. nav. ekspr. oceniti, ovrednotiti: povzpel se je na prste in premeril razdaljo / premeril je svoje dotedanje delo / s hitrim pogledom je premerila dragoceni nakit
prezír -a (ȋ) 
  1. 1. zelo negativen odnos do koga, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: takega prezira ni zaslužil; čutiti, kazati prezir do koga / s prezirom je gledal nanj; na njihova vprašanja je odgovarjal s prezirom
  2. 2. glagolnik od prezirati: prezir hudobije / prezir mu je vračal s pomilovanjem
    ● 
    knjiž. svojega prezira do smrti ne skriva ne skriva, da se je ne boji; knjiž. zelo odkrito kaže svoj prezir do predpisov jih ne upošteva, se ne meni zanje; knjiž., ekspr. sam je prispeval prezira vredno malo zelo malo
prezirljívost -i ž (í) lastnost prezirljivega: prezirljivost pogleda / ponos in prezirljivost sta bila v njegovih očeh / s prezirljivostjo gleda nanje s prezirom
veličásten -tna -o prid., veličástnejši (á ā) ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi
  1. a) velike razsežnosti: veličastne gore, smreke; veličastna stavba / sprejem je bil veličasten
  2. b) velikega števila: veličastna množica je bila v sprevodu
  3. c) slovesnosti, zanosa: spregovoriti z veličastnim glasom
  4. č) velike pomembnosti: veličasten dogodek; doseči veličastno zmago / veličastna pesnitev
    // ki se nanaša na kaj, kar zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje: veličasten razgled / vtisi o razstavi so veličastni / z veličastnim prezirom gledati okoli sebe
Število zadetkov: 7