létnik -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom  
  1. 1. enoletna doba periodično izhajajoče publikacije: sodeloval je samo v prvem letniku revije; druga številka letošnjega letnika
    // celota številk, snopičev te dobe: letnik ni popoln, dve številki manjkata; dati vezat prvi letnik Jezika in slovstva
  2. 2. ljudje, rojeni istega leta: to so letniki, ki jih je zajela vojna; vpoklican je bil letnik 1920; ta letnik otrok je bil že cepljen / mobilizacija mlajših letnikov; med udeleženci prevladujejo starejši letniki
    ●     midva sva isti letnik sva rojena istega leta; pog. kateri letnik si katerega leta si rojen; evfem. ženske starejšega letnika starejše
    // kar je pridelano v istem letu, zlasti vino: piti letnik 1960 / ta letnik vina je slab / kupim fiat letnik 1970 izdelan leta 1970
  3. 3. stopnja, organizacijska enota študija v višjih in visokih šolah: v prvem letniku je uspeh slab; študent drugega letnika; imeti pogoje za vpis v tretji letnik / višji letniki bodo imeli sestanek
    // raba peša razred (v srednjih strokovnih šolah): drugi letnik srednje tehniške šole; učiteljišče je imelo pet letnikov / izleta se je udeležil ves letnik
  4. 4. star. letni član: v društvo se je vpisalo dvajset dosmrtnikov in sto letnikov
    ♦     lov. enoletna žival (moškega spola), zlasti gams, srnjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pridélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) pridobiti z gojenjem rastline, rastlin: pridelati krompir in zelenjavo; sadja pridelajo le za domačo porabo; pridelati dovolj žita / vino pridelajo doma
// pridobiti z gojenjem česa sploh: pridelali so dosti medu; pridelati dovolj mesa, mleka
// z delom pridobiti, prislužiti: jé kruh, ki so ga drugi pridelali / knjiž. s trudom pridelati rudo pridobiti; ekspr. pridelati izgubo narediti
● redko za hišo je pridelal še garažo prizidal; pog., šalj. še otroka bosta pridelala spočela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

starína -e ž (í) 
  1. 1. predmet starinske vrednosti: kupovati, prodajati starine; dragocene starine; zbiralec starin / to mesto slovi po starinah starinskih hišah, zgradbah
    // ed. prodajati starino stare predmete
    // ekspr. star človek: tako pravijo modre starine
    // ed., ekspr. stari ljudje: mladina je posedla kar po tleh, starina pa po klopeh okoli peči
  2. 2. ed. vino, pridelano v prejšnjem letu, prejšnjih letih: piti starino; za posebne priložnosti so prihranili nekaj litrov starine
    // stara, dolgo časa nepokošena trava: živina ni marala jesti starine; pokositi starino po mejah
  3. 3. star. starinarnica: v nobeni starini ni dobil primernega cilindra
  4. 4. knjiž. daljna preteklost: ti običaji so se ohranili iz starine
    ♦     lingv. jezikovna starina arhaizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Število zadetkov: 3