prídən, -dna, adj. 1) Nutzen bringend, nützlich: sv. pismo je pridno, Trub.; moj jarem je priden, Trub.; njegovo dejanje je tebi silno pridno, Dalm.; to je bolj vidno nego pridno, Levst. (Rok.); ni nikdar pridne iz njegovih ust, aus seinem Munde hört man nie etwas Gutes, Cig.; veliko pridnega ljudem ni storil, Pohl. (Km.); — 2) brav; pridni otroci; fleißig, emsig; p. delavec, pridno delati; pridne roke skrbijo za stare zobe, Vrt.; — productiv (o človeku), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

v2 [v] in [u̯] predlog

v

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.